Urška Polanc
Glavna (dopolnilna) dejavnost kmetije Jeglijenk v Selovcu, ki leži na 500 metrih nadmorske višine, nad Šentjanžem pri Dravogradu, je že deset let turizem, ukvarjajo pa se še z govedorejo - v povprečju imajo okoli 30 glav živine. Da se jim slednje lepo dopolnjuje, gre z roko v roki, saj turisti povprašujejo po njihovih domačih suhomesnatih izdelkih, nam je uvodoma povedal 29-letni Klemen Grilc.
Okoli štiristo piščancev redita naenkrat, na leto vsak dva tisoč, skupno torej 4000
"Ko sem leta 2018 dobil prvega sina, sem začel razmišljati, da otroku po navadi kot prvo meso, bolj mehko hrano, daš piščanca. Vse smo imeli doma, le piščanca ne, ki pa je najbolj onesnažen z antibiotiki, fitofarmacevtskimi sredstvi, saj se prehranjuje z žitom. Govedo ni takšen problem, saj je travo," nam je povedal. Njegov prijatelj Primož Kobold, s katerim sta bila tudi sošolca - študirala sta ekološko kmetijstvo -, je s tem že imel nekaj več izkušenj. "Glede prvih korakov sem lahko vprašal njega. Zbil sem majhen boks, nanj namestil lučko in vzredil prvih 30 piščancev, nato pa se je začelo. Predlagal sem mu, da se poveževa in nekaj razvijeva. On se sicer ukvarja z gozdarstvom, tako da tudi nima preveč časa, če pa želiš imeti (redne) stranke, jim moraš meso nuditi na mesec dni," je povedal o prednostih njunega že triletnega sodelovanja, ko ima en mesec piščance na voljo eden, drugega pa drugi.
Gre za kratko verigo
Da vse skupaj sicer ne gre tako hitro, kot bi si kdo mislil, nam je razložil. Tri tedne prej jih naročita v Avstriji, kjer kupita enodnevnega piščanca matične ekološke reje. Nato jih redita tri mesece do zakola, kar je dvakrat dlje, kot jih redijo drugi. Nimata standardne bele pasme, ampak avstrijsko štajersko kokoš, ki je posebej primerna za ekološko kmetovanje. "Ko slišijo 'abuha', se skrijejo pod streho, zavetje, prikolico, ki je dvignjena en meter nad tlemi, da lahko gredo spodaj in se zaščitijo. Beli piščanec samo leži in gleda, zato ga lahko ta takoj odnese," je Grilc razložil nasmejan. Tudi krmo dobita iz Avstrije, gre za ekološko koruzo, pšenico, ječmen. "So na paši, na svežem zraku, tudi zakol poteka doma, kar je pa tudi najbolj pomembno, da se ne peljejo sto, dvesto kilometrov. Gre za kratko verigo, brez antibiotikov in zdravil. Tudi certificirano je kot ekološko," je poudaril. Zdaj imajo zanje urejeno tudi talno gretje na biomaso, in zato več ne potrebujejo UV-lučk za gretje: "Piščanec tako skorajda ne čuti, da ni pod kokljo. Toplo mu je, dobro se počuti."
Okoli štiristo piščancev redita naenkrat, na leto vsak dva tisoč, skupno torej 4000. "Toliko jih je, da bi skoraj lahko živela samo od tega. Sva kar razprodana, proizvodnje ne moreva povečati, vendarle imava vsak svojo visokogorsko kmetijo," je priznal. Nekaj mesa prodata doma, zagotavljata pa tudi hladno verigo, nekaj posrednikov imata za gorenjski in primorski del. "Imamo nekaj hotelov in posrednikov, torej tistih, ki iščejo bio, pa niso nujno samo premožni ljudje, ampak so takšni, ki se zavedajo, da to nekaj pomeni. To ni tista masovna vzreja piščancev, ki so v hlevu, en na drugem, in v 40 dneh dobijo le hrano in vodo. So ljudje, ki si želijo tega in prej niso jedli piščančjega mesa, pa ga zdaj jedo. Povedo, da so bili prej alergični nanj, da tudi vonjajo razliko pri enem in drugem mesu," zatrdi.
Vsa družina je vpeta v turizem
Da v kmetijskih vrstah vsi govorijo o povezovanju, a se nato nihče noče, saj se vedno vse konča pri denarju, razmišlja Grilc. "Pri nama s Primožem ni problema - on meni pomaga, jaz njemu, včasih da pač en kak evro več, včasih drugi. Marsikaj, kar naročiva skupaj, dobiva ceneje, tudi avto sva kupila skupaj, letno denimo skupaj naročiva 40 ton krme, in zato dobiva boljšo ceno," je povedal. Pa bi lahko bilo več sodelovanja vsaj pri mladih? "Težko, tu je vpliv stare šole ... Med mladimi tudi ni interesa ostati na kmetijah, na leto obiščem dvesto ekoloških kmetij, od tega jih je veliko brez naslednikov ali pa se ti ne želijo ukvarjati s kmetijstvom. Zanima me, kaj bo čez deset let. Koroška in Savinjska dolina sta zelo obdelani, drugod pa že ravnino opuščajo. Tam je že ravnina neobdelana," opaža. Kar devet družinskih članov živi na njihovi kmetiji, ki je velika 30 hektarjev, 20 hektarjev imajo gozda, deset pa je travnikov. Vsa družina pa je vpeta v turizem, njihove apartmaje imajo polne predvsem čez poletje. Predvsem med korono in po njej so jih pričeli obiskovati tudi Slovenci z drugih regij. "Super je to, pred korono smo imeli samo Čehe in Poljake, zdaj ta teden sta bila Avstralca, prejšnji teden Portugalca, Španca. Čisto mešano je, zdaj je tudi pol Slovencev. Jih zanima, pa pridejo tudi na Koroško. Prej verjetno 90 odstotkov Slovencev sploh ni vedelo, kje je Koroška," še sklene.
