Na križarkah ste preživeli skoraj pet let. Kako se Korošica, Pamečanka, sploh znajde na ladji?
"Po končani gimnaziji sem sem šla študirat v Koper. Že od nekdaj me je privlačilo morje. Nato sem hitro ugotovila, da študij geografije in zgodovine ni zame, zato sem se izpisala in se kasneje vpisala na kozmetično šolo v Celje. Ko mi je potekel študentski status, sem si rekla, da si bo treba najti službo. Takrat se mi je na internetu slučajno odprl oglas, v katerem je pisalo: "Si želiš drugačno življenje? Življenje na luksuzni križarki?" Rekla sem si, da nimam česa izgubiti in poslala elektronsko pošto. Odgovor je prišel takoj naslednji dan. Pisala mi je Helena Vehovec iz Primorske, ki pridobiva ljudi za delo na ladjah. Poslala sem ji življenjepis in vse, kar je zahtevala, nato pa sem že čez nekaj dni odšla na razgovor v Ljubljano. Takrat sicer še nisem imela formalne kozmetične izobrazbe, a v tujini a niti ni toliko pomembna. Nekaj dni po razgovoru so mi sporočili, da sem bila izbrana za akademijo v Londonu. Akademija stane skoraj 3.000 evrov, zato sem nekoliko tuhtala, a se na koncu odločila, da grem."
Kako dolgo je trajalo izobraževanje na akademiji?
"Tri tedne, potem sem dobila prvo ladjo, ki je bila ena manjših. Zelo mala pravzaprav. In zelo stara. Ko sem stala pred njo z enim majhnim kovčkom in torbico, sem si rekla: "F***, a mi je tega treba?"."
Ampak očitno vam je bilo tega treba ...
"Odlična izkušnja, začela sem delati kot terapevt, v glavnem sem delala nege obraza. Je pa res, da ko prideš na ladjo, si odvisen samo od sebe. Veliko jih obupa. Pogodba traja devet mesecev in od dvanajstih punc z akademije smo le tri vzdržale vseh devet mesecev. In izmed teh treh sem bila edina, ki je podpisala še eno pogodbo. Ni vsak za to delo. Moraš biti zelo prilagodljiv, navajen hitrih sprememb."
