Dan slovenskih planincev v Črni: Najprimernejša podpora je, da se vrnemo kot obiskovalci in turisti

V podporo Črni, tudi da planinci Črne ne bi še vedno preveč povezovali s poplavami in zato teh koncev ne obiskali, je Planinska zveza Slovenije svoj največji vsakoletni dogodek s številnimi aktivnostmi včeraj skupaj z domačim planinskim društvom gostila v Črni. Ljudi so povabili nazaj v koroške in savinjske hribe, kjer so planinske poti v veliki meri nazaj urejene in prehodne. Celodnevni planinski utrip so poleg druženja zaznamovali planinski pohodi, plezanje ferat, turnokolesarski izlet, plezanje na plezalnem stolpu, prikaz dela markacistov in gorskih reševalcev in druga doživetja za mlade planince, družine in odrasle. V Črni na Koroškem se je zbralo okoli tisoč planincev iz cele Slovenije. "Lani ob poplavah smo tako lepo skupaj stopili cela Slovenija, zdaj pa lahko na tak način podpremo te kraje, da se kot turisti in obiskovalci vrnemo nazaj, mogoče je to dolgoročno še najbolje oziroma je to zelo primeren način. To je tudi eno izmed sporočil, da smo danes tu na Koroškem, da pokažemo in povabimo ljudi v te lepe kraje. Letos so organizacijo prevzeli PD Črna in nam zelo zavzeto pripravili in predstavili svoje planinske kraje," nam je povedal generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu. 

Ob plezalnem stolpu v centru Črne, kjer so se pred svojim slavnim sprevodom zbirali praporščaki, smo se pogovarjali s Stankom Gašparičem iz Mozirja. "Sem glavni praporščak planinske zveze, za menoj bodo šli vsi in poslušali me bodo," nam je povedal dobrovoljen ob vsestranskem prazniku planinstva, ko pridejo skupaj vsa društva skupaj in s tem praporščaki iz cele Slovenije. Vsako društvo ima namreč svojega, to je simbol društva, nas je podučil. A kaj hitro je pogovor nanesel na manj prijetne stvari in spomine. "Namenoma sem se pripeljal čez Velenje, Slovenj Gradec in po tej strani, da vidim dolino po lanskoletnem opostošenju. Dosti so naredili in dosti bo še potrebno. Tudi sam prihajam s poplavnega območja z Rečice ob Savinji. Imel sem škode za 40 tisoč evrov, poplavilo mi je novi avto, vse stroje v mizarski delavnici, v kateri je bilo več kot meter vode, " je povedal in se obenem spomnil na številne sosede, ki jim je voda vzela vse. Posebej ga je ganilo tudi, ko se je spomnil na reševanje ljudi iz kampa Menina, v katerem je sodeloval tudi sam. Leta 1992 se je njegova planinska pot začela pri Planinskem društvu Rečica ob Savinji: "Potem sem bil tam nekaj let predsednik, markacist, vodnik, naredil sem tečaj za gorskega stražarja, varuha narave, markacista, markacist inštruktor sem še danes, itn. Treba se je izobraževati kar naprej, zato imamo toliko tečajev."

Velika atrakcija je bil plezalni stolp planinske zveze, za katerega so skrbeli domači plezalci in tako promovirali plezanje, ki postaja vse popularnejši šport. "Če se želiš ukvarjati z resnim hribolazenjem, mogoče celo alpinizmom, ni to da boš samo šel, ampak se je dobro vpisati v kakšno alpinistično šolo ali vsaj pri planinskem društvu na kakšen tečaj, eno je plezanje ferat, ko si zavarovan, drugo pa je, če greš res v hribe. V Črni sta dve ferati, ki sta za slovenske razmere med težjimi. Če imaš nekaj znanja plezanja imaš v gorah nekaj prednosti, mogoče bolj varno postopaš," nam je razlagal Davo Mihev iz Alpinističnega kluba Črna. Da so največji koroški klub, je še povedal, število otrok, ki trenira plezanje v zadnjih letih namreč drastično narašča. To, da je adrenalinska pridobitev Črne zipline velika atrakcija tako za starejše kot mlajše smo se lahko prepričali ob joku otroka, ki je zamudil zadnjo vožnjo v dnevu in veselju starejšega para po končani vožnji. "Prehitro si dol, ne vem, če je bila minuta. Zakaj bi 'matrala' kolena, če gre dol po zajli," sta nam na smučišču povedala nasmejana Jerca in Rajko Škrlj, ki sta se najprej na pohodu malo razmigala in nato z ziplinom 'pocartlala'. Na smučišču so se ta dan predstavljali tudi domači gorski reševalci, za mlade so pripravili nekakšen lov na zaklad z lavinsko žolno, ki se sicer upravlja za  iskanje ponesrečencev izpod plazov v snegu. Reševalci so bili jasno ta dan v pripravljenosti, z vso opremo v avtomobilih v primeru kakšnega poziva. Z dnevom planincev se namreč, kot je povedal generalni sekretar, začenja poletna hribovske sezone. "Začenja se visokogorska sezona, sneg se je vsaj delno oziroma po večini umaknil, tu na Koroškem mogoče malo manj, ampak v julijcih je še vedno problem, severni pristopi so še zelo zasneženi, v zadnjih mesecih je bilo še kar nekaj reševanj, ki so izhajali prav iz tega. V letošnjem letu pričakujemo spet zelo visoke številke obiska slovenskih hribov, kar je z vidika turizma super, predstavlja pa svoje izzive," je povedal Omerzu in dodal, da naj se ljudje hribov lotevajo postopno in s primerno opremo.