Zamaščena jetra danes predstavljajo najpogostejšo kronično bolezen na svetu. Maščobne obloge na tem vitalnem organu vse pogosteje prizadenejo celo otroke. Bolezen se razvija neopazno, zato jo zdravniki pogosto odkrijejo šele v napredovali fazi, ko povzroči že resne zdravstvene težave.
Hrvaško gastroenterološko društvo opozarja, da zamaščena jetra prizadenejo četrtino odrasle populacije in deset odstotkov otrok. Bolezen postaja vse pogostejši vzrok za nastanek raka in ciroze jeter. Ob svetovnem dnevu zdravja so strokovnjaki ob podpori tamkajšnjega ministrstva za zdravje zagnali javnozdravstveno pobudo, s katero spodbujajo pravočasno skrb za jetra in preprečevanje raka.
Kopičenje maščob v jetrih strokovnjaki obravnavajo kot večsistemsko bolezen. Stanje povezujejo s številnimi kroničnimi težavami, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni ledvic, sladkorna bolezen tipa 2 ter rak debelega črevesa, dojke in trebušne slinavke. Zdravniki zamaščena jetra zato upravičeno imenujejo "tiha epidemija 21. stoletja".
Nova definicija za zmanjšanje stigme
V zadnjih letih so zdravstvene organizacije uvedle novo definicijo bolezni zamaščenih jeter (MASLD). S tem želijo bolje pojasniti vzroke za nastanek bolezni in odpraviti stigmo, ki jo ljudje pogosto povezujejo z uživanjem alkohola. Bolezen zamaščenih jeter pomeni kopičenje maščobe v jetrih ob prisotnosti presnovnih motenj. Te vključujejo debelost, sladkorno bolezen tipa 2, povišane maščobe v krvi in povišan krvni tlak.
MASLD danes predstavlja vse pomembnejši dejavnik za razvoj primarnega raka jeter. Rak jeter trenutno predstavlja tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. Njegov porast strokovnjaki neposredno povezujejo s porastom presnovnega sindroma. Napovedi kažejo, da bo do leta 2040 število umrlih zaradi raka jeter naraslo za 50 odstotkov. Zaradi tega zdravniki poudarjajo izjemen pomen zgodnjega odkrivanja in rednega spremljanja bolnikov.
Če zdravniki bolezen odkrijejo šele v fazi ciroze ali tumorja, presaditev jeter ostane edina možnost za ozdravitev. Kirurgi pri tem postopku obolela jetra zamenjajo s celotnim ali delom organa darovalca. Prejemniki morajo nato do konca življenja jemati zdravila, ki preprečujejo zavrnitev organa, kar pa povečuje tveganje za razvoj drugih bolezni.
Tihi potek bolezni otežuje zdravljenje
Čeprav kirurgi po vsem svetu letno opravijo okoli 35.000 presaditev jeter, veliko bolnikov s cirozo ali tumorji umre zaradi pomanjkanja primernih organov. Zaradi posledic ciroze jeter vsako leto na svetu umre okoli milijon ljudi, od tega približno 170.000 v Evropski uniji.
Poleg presnovnih motenj jetra pogosto poškodujejo tudi alkohol in virusni hepatitisi. Bolezni jeter se v zgodnji fazi razvijajo brez jasnih simptomov. Diagnozo zdravniki pogosto postavijo šele, ko bolezen že močno napreduje. Napredovala faza kaže znake, kot so huda utrujenost, izguba apetita, bolečine v trebuhu, zlatenica in nabiranje tekočine v trebušni votlini.
Jetra predstavljajo ključen organ za preživetje, saj vsak dan opravijo več kot 500 funkcij. Sodelujejo pri razstrupljanju telesa, presnovi hranil, proizvodnji beljakovin ter shranjevanju vitaminov in mineralov. Ko njihova funkcija upade, nastanejo težave v celotnem organizmu. Jetra imajo veliko rezervno moč, zato lahko dolgo delujejo tudi v okvarjenem stanju, kar pojasnjuje pozno odkrivanje bolezni. Strokovnjaki prebivalcem svetujejo redno telesno aktivnost, uravnoteženo prehrano, vzdrževanje zdrave telesne teže in omejitev uživanja alkohola kot ključne ukrepe za zaščito zdravja jeter.
