Minuli četrtek je bilo na pobreškem pokopališču zadnje slovo od znanega Mariborčana Janeza Kocmurja, v mladosti vrhunskega plavalca in pozneje uglednega delavca v turizmu. Na zadnjo pot so ga ob njegovih najbližjih, soprogi Metki, hčerkah Anki in Martini ter vnukih Alu, Urbanu in Marku, pospremili številni prijatelji in znanci. Od Janeza, ki je preminil star 84 let, se je v njihovem imenu v krajšem nagovoru poslovil Tone Vogrinec. "Žalostni smo, nismo pričakovali, da se boš tako hitro poslovil od nas. V zadnjem mesecu se ti je zdravje poslabšalo, vendar smo vsi, tvoji najbližji, prijatelji in znanci, upali, da gre za prehodno obdobje. Žal ni bilo tako. Imel si bogato življenje, hvaležni smo ti za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Vedno se te bomo spominjali. Janez, radi smo te imeli."
Z Janezom sva se poznala veliko let, se občasno tudi srečavala in se pogovarjala o športu in predvsem o njegovi športni poti. Bila je bogata in prepletena z mnogimi zanimivimi pripetljaji, ki so bogatili njegovo življenje.
Janez Kocmur je kot otrok igral tenis v TK Branik, kot gimnazijec je igral košarko v ekipi Branika skupaj s sosedom in sošolcem, legendarnim Ivom Daneuom. "Ko sem leta 1956 maturiral, me je prijatelj in sosed Matjaž Brandner povabil na plavalni trening v javno kopališče v tedanji Svetozarevski ulici in začel sem plavati," je Janez opisal pot od tenisača do košarkarja in plavalca v enem od najinih pogovorov. Trenerji so v Janezu prepoznali nadarjenost za sprintersko disciplino prostega sloga. Leta 1957 je bil prvi Slovenec, ki je s časom 59,4 sekunde 100 metrov preplaval hitreje od minute.
Kocmur je plavalno hitro zorel, leta 1956 prvič osvojil naslov slovenskega članskega prvaka na 100 metrov, se uvrstil v jugoslovansko reprezentanco in pozneje osvojil kar šest naslovov državnega prvaka. Leta 1959 je na sredozemskih igrah v Bejrutu osvojil srebrno kolajno na 100 metrov prosto ter nato še srebrno in bronasto v štafetah. "V 25-metrskih bazenih, ki niso bili priznani kot tekmovalni, sem postavil več neuradnih rekordov. Leta 1959 sem denimo v Zagrebu 100 metrov odplaval v času 55,6, kar je bil tedaj najboljši čas v Evropi," se je Janez rad spominjal izjemnih dosežkov. Kdo ve, kje bi bile njihove meje, če bi zadnje metre pred ciljem odplaval hitreje. "Velikokrat mi je v zadnjih metrih zmanjkovalo sape. Nisem vedel, zakaj, čeprav sem redno obiskoval zdravnike. Šele ko sem bil star 50 let, so na pregledu ugotovili prirojeno srčno napako," mi je razkril v enem od pogovorov.
Leta 1960 je Kocmur nastopil na olimpijskih igrah v Rimu, a je nanje zaradi različnih razlogov odpotoval slabše pripravljen. "V predtekmovalni skupini sem s časom 58,7 osvojil četrto mesto in ostal brez napredovanja med 24 najboljših," je potarnal, ko je tekla beseda o nastopu v Rimu. Ko je leta 1963 končal študij, se je leta 1965 vrnil v Maribor, se zaposlil in s plavanjem je bilo konec. Začel je poklicno pot v turizmu; v Kompasu iz Maribora, kjer je bil spoštovan in cenjen, je bil kar 18 let, do upokojitve, tudi direktor.
