
S predstavami slovenskih odbojkarjev na evropskem prvenstvu smo lahko zelo zadovoljni. V igri se pozna, da so za njimi štirimesečne trde in naporne priprave, v katerih so taktično, tehnično, psihološko in igralsko rasli. Že na prvi tekmi proti Belorusiji so pokazali, česa so sposobni in da so njihovi cilji zelo visoki. Ko sta se v ekipo vrnila podajalec Dejan Vinčić in korektor Mitja Gasparini, je igra postala še bolj prepoznavna, kar seveda ne pomeni, da sta na omenjenih igralnih mestih Gregor Ropret in Tonček Štern igrala slabo. Še več, dokazala sta, da lahko selektor Alberto Giuliani v vsakem trenutku računa nanju.
Občutek imam, da imajo naši odbojkarji še veliko rezerv v igri, in to v obrambi, bloku, protinapadu in izvajanju začetnih udarcev. So pa v določenih obdobjih igrali dovršeno v vseh prvinah. Po tekmi s Turčijo sem govoril s selektorjem, ki je pohvalil njihovo telesno pripravljenost in psihološko trdnost. Opazno je, da v reprezentanci prevladuje ekipni duh, ki je eden od pomembnih dejavnikov za dobro igro. Tudi ko se je kateremu od odbojkarjev primeril spodrsljaj, so ga drugi tolažili in spodbujali. Vidi se, da so fantje skupaj že deset let, da so prijatelji na igrišču in zunaj njega. Opazil sem tudi, da so v trenutkih, ko njihova igra ni bila takšna, kot si je želijo, staknili glave in v nadaljevanju zaigrali kot prerojeni.
Slovenija je ena redkih ekip, ki suvereno dobivajo tekme