Šahovski kotiček: London 1922

Šahovsko življenje pred stotimi leti se je počasi prebujalo iz krize, ki jo je v svet prinesla prva svetovna vojna. Že leto prej je Kubanec Jose Raul Capablanca s trona zabrisal neuničljivega doktorja Emanuela Laskerja, nemškega Juda, ki bo še dolgo mešal štrene najboljšim na turnirjih, osebno pa doživljal veliko tragedijo, saj bo kmalu izgubil domovino, v begu pred pobesnelimi nacisti pa bo menjaval države kot po tekočem traku, vse do poslednje postaje v New Yorku.

Capablanca je vojno vihro preživel na varnem, v ZDA, igral manjše turnirje in vseskozi dokazoval, da je najboljši na svetu. Teklo je že šesto leto, kar sploh ni izgubil partije, rekordno obdobje mu je uspelo razvleči na osem let: partije ni izgubil od 10. februarja 1916 do 21. marca leta 1924, ko ga je končno na kolena spravil Čeh Rihard Reti. Leta 1922 je bil v Londonu na sporedu tudi prvi večji povojni turnir.

Pogoje je narekoval nekoliko ošabni Capablanca, ki organizatorjem ni pustil, da povabijo Laskerja, češ da se bo v Londonu govorilo o bojih za svetovno prvenstvo, s tem pa je Lasker menda že opravil ... Kakorkoli, turnir šestnajsterice, med njimi je bila večina najboljših tistega časa, je Capablancovo premoč le še potrdil: enajst zmag in štirje remiji je zadostovalo za prepričljivo zmago, s poldrugo točko prednosti pred drugim Aleksandrom Aljehinom in dve točki pred tretjim Slovencem dr. Milanom Vidmarjem. Le pomislite; dr. Vidmar, edini amater v izbrani druščini (ki se je še bolj kot v šahu uveljavljal v elektrotehnični znanosti), je zasedel tretje mesto in s tem prepričljivo potrdil svoje mesto v samem vrhu.

Strokovnjaki so ga kar nekaj let uvrščali med najboljših pet na svetu in mu prigovarjali, naj vendarle poskusi tudi z naskokom na naslov prvaka. A se skromni in previdni doktor ni pustil zapeljati. Le šahovska boginja Caissa ve, kaj bi bilo, če bi vendarle poskusil.

Turnir v Londonu je postregel še z eno senzacijo. Capablanca je namreč spisal znameniti protokol, skupek pravil, ki so poslej veljala v bojih za svetovno prvenstvo. Vedeti moramo, da FIDE takrat še ni obstajala.

Ustanovili so jo šele nekaj let pozneje, pa še potem je dve desetletji čakala, preden je prevzela nadzor nad svetovnim prvenstvom. Svetovni prvak je bil vse, edini, ki je narekoval in določal pravila. In Capablanca je bil strog, zelo strog. Resda je poenotil pravila glede trajanja dvobojev, igralnega časa in podobno, zato pa je na pleča morebitnega izzivalca zvalil ogromno, na videz nepremagljivo oviro: če si želel izzvati njegovo kubansko veličanstvo, si moral na mizo položiti 10.000 ameriških zelencev. 2000 prvaku kot honorar, 8000 pa v nagradni sklad (60 % za zmagovalca in 40 % za poraženca). Dodatno še vsaj polovico tega zneska za stroške dvoboja. Zdaj pa izzovi, če zmoreš!

Večina šahistov je o dvoboju takoj nehala razmišljati. Akiba Rubinštejn, Aron Nimcovič, tudi naš Vidmar o takih denarcih niso mogli niti sanjati. Še Aleksander Aljehin, tisti ruski emigrant, ki je čez nekaj let zbral denar in tudi premagal Capablanca, je jezno zaškrtal z zobmi. Si zapomnil pravila in jih čez leta Capablancu sam neusmiljeno molil pod nos ...

Mi pa se vrnimo k našemu junaku, ki se je po dolgi odsotnosti vrnil v domovino (takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev) in v Ljubljani poskrbel za znanstveno, univerzitetno, pa tudi šahovsko revolucijo. Igral je redko, ko pa si je vzel nekaj časa za lesene figurice, je praviloma navduševal. Kot v naslednji partiji, v kateri je zmlel slovitega Saviellyja Tartakowerja, najboljšega pisca med šahovskimi velemojstri.

Vidmar - Tartakower, London 1922

1.d4 e6 2.c4 f5 3.e3 Sf6 4.Sc3 Lb4

Vidmar in Tartakower nista slovela kot otvoritvena strokovnjaka, sta se pa odlikovala z ogromno močjo v praktičnem šahiranju.

5.Ld2

Že po peti potez je na šahovnici položaj, ki ga v praksi srečamo zelo redko!

5...0–0 6.Sf3 De7 7.Ld3 d6 8.Dc2

Črni pripravlja potezo e6-e5, beli se bori proti njej z napadom na kmeta f5.

8...g6

Dokaj lahkomiselno, saj beli še ni rokiral, črni pa se bo moral odpovedati črnopoljcu.

9.a3 Lc3 10.Lc3 Sbd7 11.0–0–0!

Pravilna odločitev! Lovski par belega in slaba črna polja v nasprotnem taboru kar kličejo v napad!

11...e5