(POGOVOR) Maja Pahor ob prehitrem zaključku športne poti: Težko mi je pri srcu, kajti odbojka je bila moje življenje

Le kdo bi slutil, da bo tekma državnega prvenstva med odbojkaricami ATK Grosuplje in Nove KBM Branika Maribor, ki je bila 6. januarja, zadnja za Majo Pahor. Kot strela z jasnega je udarila novica, da 163 cm visoka prosta igralka, ki je 23. decembra napolnila 24 let, končuje športno pot. "Po nepričakovanem zdravstvenem zapletu se od športne poti poslavlja naš sonček Maja Pahor. Hvala za vse, kar si dala našemu klubu. Ko smo menili, da smo v tej sezoni doživeli že vse, je prišlo še tole z Majo," so sporočili iz Branika, kluba, katerega članica je Pahorjeva postala avgusta 2019.

Usodna žoga v glavo

Nepričakovana, prisilna odločitev je odbojkarico potrla. "Življenje je nepredvidljivo, postavlja nam tudi ovire, ki so včasih nepremostljive. Razmere, ki bi lahko imele dolgoročne življenjske posledice, zaradi katerih je treba ubrati drugo pot. Težko mi je pri srcu, kajti odbojka je bila moje življenje," je s priokusom grenkobe ob nepričakovanem slovesu od igrišč povedala Maja Pahor. Pot je začela v OK Gorica, nato igrala za kamniški Calcit in poljski Palac Bydgoszcz, predalni pa je prišla v Maribor. Novogoričanka je globok pečat pustila tudi v slovenski reprezentanci. Z mladinsko vrsto je leta 2014 na evropskem prvenstvu v Estoniji in na Finskem osvojila srebrno medaljo ter bila izbrana za najboljšo prosto igralko prvenstva, leta 2017 pa se je z reprezentanco do 23 let v Ljubljani veselila naslova svetovnih podprvakinj. Dres z državnim grbom je nekaj časa uspešno nosila še v članski vrsti, a se je igranju v njej pozneje iz osebnih razlogov odpovedala.

Na dolgo in široko ni želela pojasnjevati, zakaj je vrhunski odbojki morala pomahati v slovo. "Leta 2015 sem na mladinskem svetovnem prvenstvu v Rusiji dobila žogo v glavo, kar je povzročilo poškodbo dela možganov, kljub temu pa pozneje večjih težav nisem čutila. Toda po tekmi januarja letos v Grosupljem sem začutila, da je leva stran telesa nevrološko slabo odzivna. Opravila sem zdravniški pregled, ki je pokazal, da je prizadet očesni živec. Vsako nadaljnje ukvarjanje z odbojko bi stanje lahko še poslabšalo in celo privedlo do trajnih posledic, zato so mi zdravniki svetovali, naj končam vrhunsko odbojko. To je bil zame hud udarec, doživela sem stres, sprva nisem dojela, kaj to pomeni zame, nato pa sem s težkim srcem sprejela odločitev, da je konec," je povedala Novogoričanka, ki je misli že usmerila v prihodnost. Svojemu najljubšemu športu se sicer še ni povsem odrekla: "Morda se bom z njim kdaj lahko ukvarjala rekreativno. Sedaj bom več časa namenila študiju zdravstvene nege, želim postati medicinska sestra."

Štajerke že pogreša

Čeprav je bila Pahorjeva med bankirkami le dobro leto, o klubu in Mariboru govori z izbranimi besedami. "Ko sem se odločila, da postanem članica mariborskega kluba, sem imela veliko pomislekov, kako me bodo sprejele Štajerke in kako se bom počutila v Mariboru. Težko opišem z besedami, kako prijetno presenečena sem bila. Od prvega dne sem z novimi soigralkami vzpostavila iskren prijateljski odnos, tudi vodstvo kluba in trenerji so name naredili prijeten vtis. Počutila sem se kot doma v Novi Gorici in ponosna sem, da sem nosila majico serijskih državnih prvakinj. Žal se mi ni uresničila velika želja, da osvojimo naslov državnih prvakinj, sem pa igrala v ligi prvakinj, kar ni dano vsaki odbojkarici. Že zdaj soigralke pogrešam, odslej bom njihova najbolj vroča navijačica, tudi na tekme v Maribor, ko bo mogoče, bom prišla in navijala."

Podpora bo branikovkam prišla zelo prav, v tej sezoni jim ne gre po načrtih, zmag je manj, kot jih je bilo običajno. Sogovornica hitro najde razloge. "Klub sta zapustili Francozinja Nina Stojiljković in Američanka Tessa Grubbs, Anita Sobočan zaradi poškodbe ni odigrala nobene tekme, že nekaj časa sta poškodovani Ela Pintar in Maja Košenina in to se močno pozna. Mlade, ki so dobile priložnost za dokazovanje, morajo dozoreti, nekaj med njimi je zelo nadarjenih, njihov čas šele prihaja, morajo biti vztrajne in potrpežljive. Poglejte Loreno Lorber Fijok. Lani januarja se je hudo poškodovala, a je z vztrajnostjo in veliko željo po vrnitvi dočakala dan, ko je spet zaigrala. Je moja odlična zamenjava na mestu proste igralke in verjamem, da bo ponovno postala nosilka igre," je polaskala nekdanji mladi soigralki. Za konec je še dodala: "Odbojki ne bom obrnila hrbta, je del mojega življenja, močno jo pogrešam. Želim ostati v tem športu, v kakšni vlogi, pa še ne vem. To bo pokazal čas."