Januarja bo eno leto, odkar je selektorsko mesto slovenske reprezentance za Davisov pokal zasedel 35-letni v Kranju živeči Žirovničan Grega Žemlja. Po uspešni teniški karieri, ki jo je končal za mnoge prehitro leta 2017, se je posvetil trenerskemu delu v svoji teniški akademiji, dobili pa smo se v Breskvarjevi v Ljubljani po treningu oziroma uigravanju dveh mladeničev dan pred državnim prvenstvom dvojic. Selektorsko delo je začel uspešno, septembra je v Portorožu Slovenija premagala Paragvaj s 3:1.
Za vami je bogata kariera teniškega profesionalca. Kot prvi Slovenec ste se uvrstili v tretji krog Wimbledona in US Opna, na lestvici ATP ste bili najvišje na 43. mestu. Ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli, ali bi se dalo v nekih drugačnih okoliščinah narediti še več?
"Po vseh rezultatih in po vseh zgodovinskih podatkih v slovenskem moškem tenisu moram biti zadovoljen s svojo kariero in s tem, kar sem dosegel. Sam pri sebi pa ... Ja, vsak igralec čuti neke rezerve oziroma ima mogoče tudi grenak priokus. Če ne bi bilo poškodbe ali zdravstvenih problemov, bi lahko posegel še višje. Po drugi strani pa ima vsak takšne izkušnje in sem to vzel kot del svoje kariere. Je pa bila super pot ta teniška kariera."
Igrali ste tudi za reprezentanco v Davisovem pokalu. Koliko vam lahko te izkušnje koristijo v selektorski vlogi?
"Definitivno, odigral sem ogromno tekem v Davisovem pokalu tako posamezno kot v dvojicah, tako da tudi pri sebi vem, kdaj ekipa najboljše funkcionira, kdaj je znotraj ekipe prava atmosfera in vse skupaj. Zagotovo izkušnje pri tem ogromno pomagajo, tako da bo pri vsaki naslednji tekmi opravljati to funkcijo zame velik izziv in se že veselim naslednjega srečanja."
Tekmovanje v Davisovem pokalu se je letos končalo s finalom med Rusijo in Hrvaško, ki so ga dobili Rusi z 2:0. Pričakovan izid?
"Tekmovanje sem spremljal in nisem, ravno zaključka nisem gledal, je pa zame rezultat dokaj pričakovan. Rusi imajo zelo široko reprezentanco, zelo pester nabor igralcev, ki so res kakovostni in visoko na lestvici ATP v primerjavi s Hrvati, ki jim zmanjka tisti drugi dobri igralec. Vse skupaj je bilo relativno pričakovano."
Nekoč 43. igralec sveta loparja še ni pospravil. Foto: Robert BALEN
Format tekmovanja se je spremenil pred dvema letoma, na kar je bilo kar nekaj pripomb močnih reprezentanc. Nemci so bili proti, Britanci, Avstralci. Velika sprememba je tudi, da se igra le še na dva dobljena niza. Kako vidite to novost?
"Moram priznati, da sem malo razočaran ali pa se še nisem navadil na ta sistem. Davis cup je izgubil zgodovino, tisti čar, ki ga je imel s tekmami na tri dobljene nize. Ta sistem mi še ni najbolj domač, morda sem tudi zato kakšno tekmo več izpustil, kot če bi bila tradicionalna. Upam, da se je treba samo navaditi določenih sprememb in potem bo čez čas stvar spet bolj zanimiva."
Malo nesramno o dvojicah
Hrvati imajo prvo dvojico sveta, par Nikola Mektić-Mate Pavić. Če bi se igral še tretji dvoboj, bi lahko Hrvaška v finalu kaj spremenila, morda dobila točko v igri dvojic?
"Vse skupaj je potem lahko zelo zanimivo, saj ne veš, kaj se bo pri rezultatu 2:1 zgodilo zadnji dan. To je dosti bolj napeto, kot pa da vse izveš po dveh posamičnih dvobojih. Štirje nizi so bili skupaj odigrani v finalu, kar je malo žalostno. Upam, da bodo nekateri to prepoznali in se bo v tej smeri kaj izboljšalo."
Mektić in Pavić sta najboljša dvojica na svetu, medtem ko sta bila v konkurenci posameznikov silno povprečna igralca, v svojih najboljših časih okoli 240. mesta na lestvici ATP. Kaj je najpomembnejše za uspeh v dvojicah?
"Mogoče je moje mnenje do igre dvojic malo nesramno. Sam sem vedno menil, da so se igralci, ki jim ni uspelo v posamezni konkurenci, skoncentrirali na dvojice. Zdi se mi, da imajo ti igralci veliko želje, veliko žara ob tenisu, ogromno trenirajo, ogromno se uigravajo in res radi igrajo. Pavić in Mektić sta daleč od kakšnih vrhunskih rezultatov v posamezni konkurenci, tudi trenutno, če ju daš igrat neki posamezen točkovni sistem, je to slabši nivo, kot bi ga marsikdo pričakoval. Dejansko gre tukaj za razne kombinacije uigravanja in medsebojno dopolnjevanje je največ vredno."
Pred začetnim udarcem igralca ali igralki stakneta glavi. O čem se dogovarjata?
"Največkrat gre za smer servisa, mogoče tudi za njegovo rotacijo, postavitev igralca pri mreži oziroma za postavitev obeh igralcev, kam kdo gre in katero potezo kdo naredi, torej za katero kombinacijo se bosta odločila. Je pa to stvar za prvi in drugi udarec. To je tudi neka psihološka zadeva, da oba postaneta povezana in da tvorita pozitivno usmeritev. Veliko je vredno, da stopita skupaj po vsaki točki."
"Vsak se pač odloči, koliko pozornosti bo posvečal reprezentanci"
Ste že sedmi slovenski selektor in praktično vsi ste imeli težave pri sestavi reprezentance, ko je bilo treba zagotoviti udeležbo najboljših. Rusi so igrali v najmočnejši postavi, Đoković je igral za Srbijo. So bile poškodbe edini vzrok, da so Sloveniji manjkali najboljši, ali pa tudi nezainteresiranost posameznih igralcev?
"Ja, skupek vsega. So reprezentance, v katerih se določeni igralci ne odločajo za ta korak. Kolikokrat smo v zadnjih letih videli Rogerja Federerja in Rafaela Nadala v Davisovem pokalu? Malokrat, enostavno dajo določeni igralci prednost drugim zadevam na svoji individualni poti. V slovenski reprezentanci je tudi šlo za to, seveda so bile tudi poškodbe, ampak morda je pa to stvar individualne teniške smeri. Vsak se pač odloči, koliko pozornosti bo posvečal Davis cupu oziroma reprezentanci."
Upa na vse, pripravljen na krpanje
Vi ste se s tem problemom soočili že na začetku, ko ste septembra vodili reprezentanco v dvoboju proti Paragvaju, saj so manjkali Aljaž Bedene, Blaž Rola in Blaž Kavčič. V začetku marca vas čaka dvoboj proti Čilu v kvalifikacijah za svetovno skupino I. Ali še računate na tri najboljše slovenske igralce ali pa se boste oprli na te, ki šele prihajajo?
"Vsakemu izmed potencialnih reprezentantov bom poslal vabilo. Definitivno bi bilo super, če bi se vsi fantje odločili za nastop. Zagotovo bo pred naslednjim Davisovim pokalom enaka situacija oziroma enak pristop kot proti Paragvaju. Res upam, da se lahko zberemo v najmočnejši sestavi, sem pa hkrati pripravljen, da se lahko ponovi scenarij izpred preteklih let, ko morda ne bo nihče nastopal ali pa eden ali dva. Vsekakor je treba biti na to pripravljen in doseči maksimum s tem, kar imamo. Tudi če dobivajo mladi priložnost, je na neki način to dobra usmeritev za naprej. Po eni strani je treba narediti vse, da imamo čim močnejšo reprezentanco, potem pa dati maksimum, če se skoncentriram na Čile, da tam iztržimo najboljši rezultat."
Kakšno je trenutno zdravstveno stanje potencialnih kandidatov?
"Težko rečem, Blaž (Kavčič, op. p.) ima še zmeraj težave s poškodbo dlani, Aljaž po koroni ni igral, vem, da ima eden probleme po cepljenju, vsak ima določene težave."
V dvoboju s Paragvajem ste ob Tomu Kočevarju Dešmanu in Maticu Špecu dali priložnost mlademu Boru Artnaku. Je morda mladenič trenutno največji up slovenskega tenisa? Še imamo kakšne njegove vrstnike, ki obetajo, da bi se lahko razvili v vsaj tako uspešnega igralca, kot ste bili vi in Bedene?
"Je zagotovo nekaj fantov, ki so to sposobni doseči. Imamo nekaj talentov, ki so z določenimi rezultati že presegli kakšno mojo uvrstitev iz mladinske kategorije. So nekje zraven oziroma so na poti, ki lahko do tja vodi, jih pa čaka prav v tem obdobju morda največ dela ali garanja, da se bodo stvari sestavile. Vemo, da je ravno prehod iz mladinske konkurence v člansko najbolj ključen."
Poseben tenis na visoki nadmorski višini
Igrali boste proti močnemu Čilu, ki bo s Cristianom Garinom, 17. igralcem sveta, favorit v tem srečanju. Ste pa takoj, ko ste izvedeli za nasprotnika, dejali, da je tekmovanje nepredvidljivo in da igralcem motiva ne bo manjkalo. Računate z morebitnim presenečenjem?
"Če sem se kaj naučil na svoji teniški poti, je to, da greš vedno na igrišče zmagat oziroma naredit vse za to. Spoštuješ nasprotnika, po drugi strani pa za zmago res poskušaš narediti vse ne glede na to, kaj kažejo neka lestvica, ranking in tudi izkušnje. Ne glede na to, kaj kaže v tem primeru neka statistika, se ne bomo predajali in gremo tja motivirani. Je pa res, če pogledamo žreb in uvrstitve, glede favorita ni velikega vprašanja."
Računate, da bodo za podlago izbrali pesek, glede na to, da se njihov najboljši igralec na njem počuti najbolj doma?
"Ja, zdaj je verjetno samo vprašanje, ali se bo igralo na visoki nadmorski višini ali v Santiagu oziroma v katerem drugem mestu, ki sta malo nižje. Na visoki nadmorski višini lahko postane tenis zelo specifičen."
Z najboljšimi je svetovna skupina dosegljiva v treh letih, je prepričan selektor. Foto: Robert BALEN
Ko ste prišli za krmilo reprezentance, ste izjavili, da je dolgoročni cilj svetovna skupina. Vsaj približno kdaj lahko to pričakujemo?
"Lahko naštejem različne poti, ki lahko do tega pripeljejo. Če igrajo Rola, Kavčič in Bedene hkrati, je to dosegljivo v prvih treh letih ali prej. Če ti fantje ne nastopajo, je to stvar mladincev, ki so trenutno stari od 16 do 18 let, in se zadeva potem lahko razširi na pet do osem ali deset let. Na to vpliva več dejavnikov, ampak v tenisu je treba kakšno stvar razvijati dolgoročno, saj za določen uspeh posameznik težko naredi vse skupaj v enem letu ali dveh."
Koga bi imeli najraje v ekipi, če bi lahko izbirali med najboljšimi tenisači?
"Štiri Rogerje Federerje."
Svetovno javnost je razburilo skrivnostno izginotje nekdanje teniške profesionalke Peng Shuai. Zaradi nespoštovanja človekovih pravic na Kitajskem ZDA na olimpijske igre v Pekingu ne bodo poslale svojih diplomatov, enako morda Avstralija. Je takšen odziv pravilen?
"Ja, sem na tej strani, da se to ne bi smelo dogajati. Nekdo nekaj reče in je zato naenkrat v ne vem kakšni smrtni oziroma življenjski situaciji. To se absolutno ne bi smelo dogajati. Za to je treba iskati rešitve. Ne preseneča me, da je to Kitajska, kjer imajo celo odlok, da so javna mnenja vprašljiva oziroma celo prepovedana, in se zelo burno reagira. Ne vem, ampak zdi se mi, da gre tudi drugod po svetu zaradi korone v to smer. To mi res ni všeč. Športnike je treba zaščititi. Kakšen je pristop pri tem, kakšna je politična rešitev? O tem pa premalo vem, da bi bil tukaj pameten."
V zadnjem mesecu se veliko ugiba, ali bo Novak Đoković igral v Melbournu. Direktor turnirja je pred dnevi poudaril, da ne bo dovolil nobenih izjem. Je to Noletova igra ob igri?
"Dejansko res samo moje mnenje je, da je ne glede na to, kakšno je stanje s cepljenostjo, to njegovo prizorišče, kjer je velikokrat že zmagal in lovi 21. naslov na grand slamih. Vse skupaj se mi zdi prevelika priložnost in ne verjamem, da bi to izpustil. Za kar se bori, je na neki način tudi prav, tukaj mu lahko stopim v bran, saj nisem na strani obveznega cepljenja. Razumem ga, da hoče podpreti neko mišljenje, na koncu pa najbrž res gre za medijsko pozornost. Vemo, da je bil v teh zadevah vedno relativno uspešen."
Naš ženski tenis je močnejši kot moški. Kdaj pa se bo kakšen slovenski tenisač približal najboljšim v posamični konkurenci?
"Ne bi se povsem strinjal, da je bilo to vedno tako, ker so bili časi, ko smo bili trije igralci v top 100 in je bil moški tenis pred ženskim. Zadnjih dvajset ali trideset let je ženski tenis spredaj, bilo pa je tudi kratko obdobje, ko je bil moški tenis uspešnejši. Spet težko govorimo o nekem točnem letu. Par stvari se bo moralo poklopiti, da se bo ta trend spet obrnil, kljub temu da smo lahko veseli, da punce dobro igrajo in da imamo v tem konkurenčnem športu igralke in igralce, ki lahko posežejo po mestih v top 100, top 50, top 30."
Podobne probleme imata tudi velesili ZDA in Avstralija, ki sta najuspešnejši v zgodovini Davisovega pokala. V zadnjih letih v moškem tenisu nista ravno pri vrhu, pogrešamo pa predvsem kakšnega njihovega res dobrega igralca.
"Moških je glede na zgodovino ali pogoje, ki jih imajo, res malo zmanjkalo. To morda lahko pripišem temu, da sistem kolidža, ki je zelo popularen, ni najbolj prijazen do individualnih teniških igralcev in je to morda en del ali en procent, zakaj igralci niso tako uspešni. Verjetno bodo morali generalno spremeniti kakšno stvar, da jim bo spet steklo."
Akademija še ne zagotavlja uspeha
Je za uspešen razvoj igralca več možnosti v teniških akademijah nekdanjih uveljavljenih igralcev?
"Recimo, ni pa pravila, da ko boš prišel v neko akademijo, pa je to to. Lahko, da ima nekdo že izdelan sistem oziroma profil igralca in potrebuje samo še neko malenkost. Od igralca do igralca je stvar različna. Ko se poveže raznolikost iz vseh delov kariere - kondicijskega, psihološkega, vloge staršev in pripravljenosti -, pride tisti vrhunski igralec, ki ga želimo. Potrebujemo več klubov, zvezo, akademijo, nadarjenega igralca, vrhunskega psihologa ... Ko se to poveže, nastane vrhunski igralec."
"Potrebujemo več klubov, zvezo, akademijo, nadarjenega igralca, vrhunskega psihologa ... Ko se to poveže, nastane vrhunski igralec"
Pred štirimi leti ste zaključili tekmovalno kariero, ampak kljub temu še vedno igrate tudi zares. Za Triglav nastopate v državnem prvenstvu. Ste serijski zmagovalec?
"Temu ne morem reči, da nastopam zares, ker igram enkrat na teden, pa še to ne stoodstotno tekmovalno. Niti ni to takšen nivo, saj v bistvu vodim ekipo Triglava iz Kranja in zraven še odigram kakšno tekmo. Zaenkrat sem še dosti uspešen, lahko igram na zadnji ali predzadnji 'deski'. Verjetno bo sčasoma, če bom igral tako malo kot zdaj, tudi to premalo. Še vedno sem toliko tekmovalen, da nočem izgubljati, a se to zdaj večkrat zgodi kot prej. Kakšna stvar mi še ostaja in zmeraj še poskušam zmagati. Tudi to je dobra stvar športa."