Svetovni prvak Magnus Carlsen drži uradni naslov najboljšega že dolgih devet let – leta 2013 je s prestola pahnil Indijca Visvanatana Ananda. Neuradno je najboljši še nekaj let dlje, saj se je že dobri dve leti prej zavihtel na prvo mesto svetovne jakostne lestvice, prvo mesto pa drži nepretrgoma že več kot desetletje! Vmes je podiral rekorde, serijsko dobival turnirje, nam pričaral najdaljši niz klasičnih partij brez poraza, potem ko dobri dve leti ni izgubil niti ene samcate partije. In seveda tudi branil in ubranil naslov: najprej še enkrat proti Anandu, nato proti Rusu Sergeju Karjakinu, Američanu Fabianu Caruanu in še enem Rusu Ianu Nepomnjaščiju, katerega je deklasiral konec minulega leta v Dubaju. Kako čudno, za marsikoga neverjetno in celo nekoliko prepotentno je takrat zvenela Carlsenova izjava po dvoboju, češ da naslova več ne misli braniti: "Zelo sem vesel, da sem uspešno pripeljal do konca še en dvoboj za svetovno prvenstvo. Sedaj namreč lahko mirne duše prepustim ta naslov in se v zgodovino vpišem kot nepremagan. Ni nas dosti takšnih: Aleksander Aljehin, ki je edini umrl kot svetovni prvak, Robert Bobby Fischer, ki se je naslovu odpovedal leta 1975, naslednji bom zelo verjetno jaz. Motivacije preprosto več ni …"
Po dvoboju so govorice utihnile, nato pa je pred dnevi znova udarilo. V velikem intervjuju, ki ga je Carlsen dal za norveški Vendens Gang, je stvari bolj ali manj ponovil: "Res je, naslova načeloma ne mislim braniti. Sicer se nisem še dokončno odločil, saj je v ozadju nekaj čejev. Poglejte, v zadnjih letih sem naslov trikrat branil proti najboljšim šahistom svoje generacije (Karjakin, Caruana in Nepomnjašči so Carlsenovi vrstniki). Ti dvoboji od mene zahtevajo ogromne napore, mi vzamejo ogromno časa za priprave. Preprosto ne vidim več niti enega razloga, da bi se še enkrat dokazoval proti šahistom te generacije (dodajmo v to skupino še Kitajca Ding Lirena in Azerbajdžanca Teimurja Radjabova). Edino, kar bi me morda še zanimalo, je boj s predstavnikom naslednje ali še naslednje generacije. V prvi sta Poljak Krzystof Duda in Madžar Richard Rapport, v drugi skupini izstopa Alireza Firouzja, Iranec, ki šahira ob francoskem potnem listu."
Carlsen je v nadaljevanju sicer pojasnil, da to še zdaleč ne pomeni, da se je naveličal šaha. "Ah, ne, kje pa! Šah še vedno ljubim. Še vedno bom igral na turnirjih, na tistih v živo in tistih prek spleta, nadaljeval igranje klasičnega, hitropoteznega in pospešenega šaha. Še boste slišali za Carlsena. A nič več za Carlsena kot svetovnega prvaka, tega sem se preprosto naveličal. Čas je za nove izzive!"
Pustimo času čas. Poleti bo kandidatski turnir v Madridu, kjer bomo dobili ime novega potencialnega izzivalca. Potem bo imel Carlsen še nekaj mesecev časa do podpisa morebitne pogodbe. Odpoved ne bo lahka, verjetno je njegov naslov povezan s sponzorskimi pogodbami in podobno. Zato je za dokončne napovedi še prehitro, konec koncev jih ne daje niti Carlsen.
ŽŠK Maribor Poligram z dvema lovorikama
Na sobotnem občnem zboru Šahovskega zveze Slovenije smo slišali klasične samohvalne govore in prav nobene samokritike. Ničesar o tem, da je evropsko ekipno prvenstvo, ki v vsaki normalni državi prinese tudi pozitivne finančne učinke, pri nas zaključeno z majhnim, komaj omembe vrednim minusom petnajstih tisočakov. Še manj o razpadu slovenskega vrhunskega šaha: naši najboljši velemojstri še pomislili niso na to, da bi nastopili na domačem evropskem prvenstvu. Naslednji korak je bila odpoved nastopa na srednjeevropskem pokalu na Korziki v Franciji (prvič v zgodovini srednjeevropskih pokalov slovenske moške ekipe ne bo zraven!), slišati je celo, da so odpovedali tudi nastop na olimpijadi v Indiji. Selektor Matjaž Mikac odgovorov in pojasnil ne daje: ne o tem, da je pod njegovim vodstvom slovenska reprezentanca z lepega 22. mesta na svetu zdrsnila daleč nazaj, zunaj trideseterice, še manj o tem, zakaj najboljši ne želijo več igrati za reprezentanco. Očitno mu tudi odgovorni ne znajo ali nočejo zastaviti ustreznih vprašanj.
Tako je na občnem zboru bilo še najbolj zanimivo na podelitvi rednih letnih nagrad. ŽŠK Maribor Poligram je le spet znova dokazal, da gre za prepričljivo najboljši klub v državi: proglašen je bil za najboljšega v letu 2021 v obeh konkurencah, tako med mladimi kot tudi med člani in članicami. Preprosto klub prvakov, še enkrat več.
Bralci na potezi
Obiščite spletno stran brez oglasov.
