Za najzvestejšimi navijači Tine Trstenjak je težko dopoldne. Njene boje za olimpijsko medaljo so ob Šmartinskem jezeru spremljali skupaj s Tininimi starši, Silvo in Borisom Trstenjakom, ki sta, ravno tako kot vsi, upali, da se ponovi Rio 2016. "Gotovo bo zmagala. Bolje, da že kar proslavljamo," je napovedovala Saša Podergajs, potem, ko smo si po Tinini polfinalni borbi od veselja že skoraj vsi brisali solze. Minute do finalne borbe so se vlekle kot ure. Ko sta ob 10.38 uri Tina in Francozinja Clarisse Agbegnenou končno stopili na tatami, je zbranim že skoraj zastal dih. Prva kazen za nasprotnico. Aplavz! Prva kazen za Tino. Zaskrbljeni obrazi. "Upam, da izkoristi svoje prednosti. Je pa vse mogoče," je dejal nekdanji trener ljubljanskega kluba Olimpia Jože Škraba. "Ful je napeto. Vsako sekundo se lahko kaj obrne. Dolgo finale bo. Gotovo," sta komentirali klubski kolegici Nika Tomc in Dona Skaza.
Oče in mati sta prve komentarje dala šele potem, ko je sodnica pokazala na zmagovalko, Francozinjo, ta pa je, presrečna, dvignila Tino visoko v zrak. "Clarisse si je to zaslužila, saj ji je manjkalo le še olimpijsko zlato. Njena gesta na koncu pove vse. Pove, kakšno spoštovanje je med njima. To je bil zgodovinski finale. V petih letih, od Ria, kjer je slavila Tina, se nista srečali," je dejal oče Boris in s tem tudi sam pokazal športno veličino, ki se prepozna prav ob porazih. Tudi zato bodo prve besede, ki jih bo rekel Tini, enake kot so bile po nastopu v Riu. "Sanjaj svoje sanje. Zame si zlata!"
Mama Silva je ob tem priznala, da ji je vedno težje gledati Tino na tatamiju. "Včasih je bilo lažje. Saj je bilo naporno tudi v mlajših kategorijah, vendar takrat nismo poznali toliko stvari. Sedaj bolj vse spremljamo, poznamo njene tekmice," pravi mama, ki je bila tudi danes nadvse ponosna na svojo Tino. "Je evropska, svetovna, olimpijska prvakinja, sedaj je viceprvakinja, več od tega ni."
Kot sta še povedala starša, je bilo za Tino dodatno leto do olimpijskih iger zelo težko. "Judo ni kot ostali športi. Tu moraš bili leto dni v top formi in v danem momentu pokazati vse kar zmoreš. Ampak, bolj kot so se približevale olimpijske igre, bolj je začela zaupati vase." Kot vedno so tudi tokrat popolnoma zaupali njenemu trenerju Marjanu Fabjanu, ki jo je pred leti kot osemletno deklico sprejel v klub. V času korone tri mesece niso imeli nobenega stika, Tina je bila zaprta v mehurčku in samo trenirala. Tudi v času olimpijskih iger se niso slišali.
Sedaj komaj čakajo, da jo vidijo, objamejo. "Ne vem, kaj se je zgodilo z njeno hrbtenico. Vem, da nekaj je bilo, ker Tina ne bi kar tako pokazala nanjo, ker ima zelo visok prag bolečine," komentira oče Tinino gesto iz zgodnjih jutranjih bojev. "Samo, da se vrne zdrava in da ostane zdrava," dodaja. Mama pa že načrtuje, kako bo Tino presenetila. "Tina je sicer skromna, nima posebnih želja. Ji pa poskušamo ustreči s tistim, kar ima rada." Kaj je to, ni razkrila. "Nekaj pa mora ostali zgolj v družini."
Zaključek kariere?
"Glede na to, da sem nekdanji judoist in da poznam Tino, mi je bilo v veselje organizirati pravo navijaško točko za Tinine boje," je dejal lastnik lokala Panorama ob Šmartinskem jezeru David Vuzem. "Malo je bilo nerodno, ker smo olimpijsko točko načrtovali že cel teden in če bi se Tini slučajno kak kvalifikacijski boj ponesrečil, bi bil ves trud zaman." Dodaja, da se bodo vsekakor pripravili tudi na njen sprejem. "Sploh ker, kolikor mi je znano, naj bi bil to zaključek njene športne kariere." Oče in mati o tem ne vesta nič. Sama jo čez tri leta že vidita na novih olimpijskih igrah v Parizu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
