Nejc Strojnik
Vedno je bil prisoten stik z vodo," se začetkov, ko so pred šestimi leti na ravenskem bazenu začeli treninge potapljanja na vdih, spominja predsednik Športnega društva Plenilec Simon Šipek. "Izborili smo si mesto v letnem bazenu, zdaj treniramo redno, dvakrat na teden, ob torkih in četrtkih. Trenutno društvo šteje okoli 50 članov, med njimi je 30 aktivnih." Treningi, pravi Šipek, se začnejo z razteznimi vajami, z ogrevanjem, plavanjem po površini, nato sledijo umirjanje, meditacija ... "Ko pride kdo na novo, mora začeti bazične vaje za utrjevanje, čim več mora plavati, da se telo navadi opreme, pomembni sta tudi tehnika plavanja in vzdržljivost."
Trening tudi doma
Za doseganje boljših rezultatov je pomemben tudi trening, ki ga lahko opravimo kar doma, to so vaje CO2 in O2. Pri vajah CO2 je čas zadrževanja diha konstanten, skrajšuje pa se čas nadihavanja. "V praksi to pomeni, da se odločimo, da bomo dih zadrževali dve minuti in se nato dve minuti nadihavali, pri čemer je ob vsaki ponovitvi nadihavanje 15 sekund krajše, dokler se ne nadihavamo zgolj še 15 sekund, pri vajah O2 pa je nadihavanje konstantno dolgo, se pa ob vsaki ponovitvi za 15 sekund podaljšuje zadrževanje zraka," pojasni Šipek.
"V globini zaradi pritiska ne čutiš potrebe po vdihu"
Pomembna pri potapljanju na vdih je tudi varnost. "Obvezno morata biti dva na eni progi, da spremljata drug drugega, na začetku se morajo vsi naučiti, kako reagirati, če se kdo onesvesti. Nekateri namreč sploh ne čutijo potrebe po kisiku, in ko takemu raven kisika pade prenizko, ni dobro," pojasni Šipek. Prepričan je, da lahko vsak, ki nima težav z izenačevanjem pritiska, z nekaj treninga pod vodo vzdrži dve minuti, kar pomeni 60 metrov plavanja oziroma 20 metrov globine.
Vsak, ki nima težav z izenačevanjem pritiska, lahko z nekaj treninga pod vodo vzdrži dve minuti.
Največjo težavo pri začetnikih predstavljajo plavuti, ki so daljše od običajnih, zato bolijo gležnji.
Zaradi varnosti morata na progi vselej biti dva, vsi pa se morajo naučiti reagirati, če se kdo onesvesti.
Nekateri podvodni plavalci ne čutijo potrebe po kisiku in to je lahko nevarno.
Potapljaški raji na Jadranu so Sveta Marina v bližini Rabca, Murter, otoki južno od Splita ali potopljena ladja pri Šilu.
Iti na vdih ima svoj čar
Veliko članov društva se ukvarja tudi s podvodnim ribolovom, ki je, tako Šipek, najboljši na jugu Hrvaške. V Sloveniji je (pre)slaba vidljivost, morje je motno. Ribolov je sicer z dovolilnico dovoljen le ob potapljanju na vdih in ne tudi z jeklenko. "Bi pa rad poudaril, da lovimo le toliko, kolikor pojemo," pravi Šipek, ki med najlepše hrvaške lokacije za potapljanje uvrsti Sveto Marino v bližini Rabca, Murter, otoke južno od Splita, kar zadeva potopljene ladje, pa mu je všeč Šilo na Krku. "Všeč mi je tudi potapljanje z jeklenko, a ima potapljanje na vdih svoj čar. Bolj si svoboden, ni toliko opreme, tudi obleka je drugačna, saj mora biti znotraj gladka. Pomembna je ura, ki kaže globino, čas potopa, temperaturo. Pozorni moramo biti na površinski interval, kar pomeni, da mora biti nadihavanje daljše kot čas pod vodo. Če si bil v vodi dve minuti, se moraš po pravilih nadihavati štiri minute," še pove Šipek, prepričan, da je potapljanje na vdih primerno za vsakogar. Za primer opiše člana, ki je pred kratkim, ko se je pridružil, pod vodo zdržal 20 sekund. Zdaj se štoparica ustavi pri minuti in pol.
