Njegov zgodnji jutranji prihod do bazena se še vedno zdi rutiniran, ustaljen, udomačen, kot bo zanj vedno ostal domač bazen na Ravnah. Kot da niso minila tri leta, odkar je v koroškem olimpijskem bazenu pred svojimi zadnjim nastopom na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru treniral še kot profesionalec. Jutra nikoli niso bila ravno njegov najboljši čas dneva, a plavanje je terjalo prilagoditve in ni dopuščalo pretiranih preizpraševanj, zakaj tako zgodaj, zakaj nenehne ponovitve zaveslja do popolnega in zakaj nešteti treningi dan za dnem, zato da je v svoji karieri dosegel kar nekaj odmevnih uvrstitev in osvojil naslove evropskega prvaka.
Kopanje si privošči brez slabe vesti
Damir Dugonjić - Dugi se je med dvotedenskim dopustom z družino v Sloveniji in na Hrvaškem pri svojem bazenu ustavil dvakrat - zjutraj pred prvim treningom kolegic iz Fužinarja, predtem pa se je v njem kopal z ženo Camillo in skoraj triletno hčerko Keiro, s katerima živi v Ameriki, na otoku Bainbridge (Washington). Še vedno je povezan s plavanjem in še vedno stavi na Slovence. Verjame, da imajo kljub vse ostrejši konkurenci v svetu dobro perspektivo in priložnosti, da se uvrščajo med najboljše; navsezadnje tudi, da bodo imeli stotinke na svoji strani, da se ne bodo obrnile negativno, kot so se njemu na enem od svetovnih prvenstev, v Barceloni 2013, ko je tako na 50 kot na 100 metrov prsno za las, le za skupno štiri stotinke, zgrešil bron.
Potem ko je plavalno kariero nadomestil z redno službo v gradbenem poslu, si že lahko privošči, da se v bazenu kopa - ko je še treniral, je bila beseda kopanje enaka porazni oceni treninga. Njegov strogi trener Matija Medvešek, ki pri Fužinarju naprej trenira kratkoprogaše ter skuša odkriti in vzgojiti še kakega Dugija, je namreč besedo kopanje, ki se je kdaj stopnjevala z utapljanjem, uporabil kot slabšalno, kadar Dugiju na treningu ni šlo ali če ni dal vsega od sebe.
"V službi se o politiki sploh ne smemo pogovarjati. Amerika je zelo razdeljena, razbita"
Solze bi napolnile cel bazen
Dugijeva hčerka Keira še ima privilegij, da se kopa, a plavati jo, kakopak, oče plavalec že uči. Inštrukcije so natančne, a morajo biti tudi igrive. Keira je namreč prijetno nagajiva, razposajena deklica, ki nikoli nima pravega miru - njena živahna narava je očitno preplet maminih alžirsko-ameriških in očetovih bosansko-slovenskih korenin. Ves čas se ji mora kaj dogajati, pripomni Dugi, ko iskrivo pripoveduje o njej. Najbolj sta se je v počitniških dneh, ko so po dolgem obdobju, v katerem so si zgradili nov dom, pripotovali v Slovenijo, razveselila dedek in babica, Damirjeva starša. Za mamo, Fazilo Dugonjić, je prihod vseh treh domov vedno ganljiv, njihov obisk je zanjo globoko čustven čas, ki ji pomeni izjemno veliko. Morda sploh ne bi pretiravali, če bi rekli, da je v Damirjevih 31 letih potočila toliko solz, da bi lahko napolnile cel bazen - vselej je navijala brez primere, glasno, z iskrenimi vzkliki: "Dugi, Dugi!" Enako, kot se razveseli Damirja, se tudi hčerke Diane, ki pa se je prav tako odselila iz Koroške. K sreči živi bližje, v Mariboru, kjer se je ustalila, potem ko je nekaj časa delala v Nemčiji in tam spoznala partnerja iz Maribora. Prav po jutru, ko smo se z Damirjem sestali pri bazenu, so se vsi skupaj odpravili v štajersko prestolnico, na obisk k Diani, ki je zdaj tudi že mama - trimesečnemu Timu.
"Še bi lahko bil konkurenčen"
Dugonjić še plava za rekreacijo, čeprav vse bolj opaža, da se tekmovalni duh v njem ni umiril in da se včasih v bazenu prav silovito oglasi. "Zadnje čase sem si začel meriti čas. V bazenu v bližini doma so ure in kar ne morem, da se ne bi štopal. Še sem hiter, še bi lahko bil konkurenčen. Se mi zdi, da hitrost nekako obdržiš, da ostane v tebi vsaj za petdesetko (50 metrov prsno), ki je stvar hitrosti, medtem ko bi za stotko že potreboval trening, saj vzdržljivosti ne moreš obdržati," pripoveduje. Spremljal je čase plavalcev na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji in izjemen napredek športa, žal tudi pod udarom dopinga, ki se ga nekateri poslužujejo, ker premile kazni očitno še dopuščajo tveganja. Nekateri plavalci na današnji sceni so še tekmeci iz njegovih časov - tekmoval je denimo z eksplozivnim Britancem Adamom Peatyjem (in ga tudi premagal), a njegovi današnji svetovni rekordi so izjemni, neverjetni dosežki, ugotavlja.
Morda bi sam moral s plavanjem vztrajati dlje, pomisli tu in tam, a splet okoliščin je bil tedaj vseeno takšen, da se je odločil za finalni zamah - tudi ob rojstvu hčere. V vsakem primeru mu je plavalna kariera, sploh dejstvo, da je bil udeleženec olimpijskih iger, zlasti v Ameriki, kjer je študiral, utrla pot naprej. Danes se na ameriškem otoku ukvarja z okoljem prijazno gradnjo nizkoenergetskih hiš po naročilu strank. Zadnja tri leta je zaposlen v majhnem zasebnem gradbenem podjetju, najraje deluje na terenu. Po istem principu sta si v zadnjem letu manjšo hišo ob gozdu zgradila z ženo, zdaj postopno urejata še okolico. Iz hiše je razgled na kanček obale, vendar na plažo ne hodijo, raje se zadržujejo v gozdu in v okolici hiše, na vrtu, ki jim veliko pomeni - podobno kot pri hiški na Suhem Vrhu, v kateri bivajo, kadar so na Koroškem. Voda na otoku je premrzla za plavanje, se pa kdaj s kolegi odpravijo lovit divje losose.
Amerika nestrpna, daleč od idealne
Življenje v Ameriki je zelo drago, od šolstva do zdravstva, tudi hrana, pripoveduje Dugonjić. Presenetilo ga je na primer, kako ljudje tam pristopajo h gradnji hiš - gradijo si jih zase, a hkrati z mislijo o nadaljnji prodaji, zato si jih prilagodijo le do neke mere. Prvenstven je pogled naprej - na vrednost, ki jo bo nepremičnina imela ob prodaji. Tempo življenja je vse bolj stresen, neizprosen, opažata s soprogo in se vse bolj približujeta odločitvi, da bi se preselili v Slovenijo, na Koroško. "Življenje v Ameriki ni tako idealno, kot je opevano. Tudi družinsko ne - prioritete, vrednote so čisto drugačne. Vse več je tudi negativne nastrojenosti med ljudmi, nestrpnosti, rasizma, vse več je pri upravičevanju posedovanja orožja sklicevanja na neko varnost. V službi se na primer o politiki sploh ne smemo pogovarjati, to ni tema, ki bi jo odpirali. Nasploh pa ni redko, da so ljudje zaradi politike sprti med sabo, volivec republikancev na primer ne govori z demokratom in obratno. Amerika je zelo razdeljena, razbita," opaža. Ameriškega državljanstva še nima, a že izpolnjuje pogoje zanj. Hčerko učita s Camillo, ki razume slovensko in vse bolje tudi govori, slovenskega jezika. Sam je prilagodljiv - živel bi lahko tako v Ameriki kot v Sloveniji, kamor se bo, če že ne preselil, pa vsekakor vedno vračal, po možnosti vse pogosteje. Namesto plavanja pa bo med športi izbral tenis, v katerem se med plavalno kariero ni mogel tako izuriti, kot se je v zadnjem obdobju. Prosti čas zdaj najraje izkoristi prav za kako partijo tenisa - na otoku ni težko najti tekmeca, pa tudi igrišč je v izobilju, neredki jih imajo kar pri svojih hišah.
