Brez gledalcev, v samoizolaciji je olimpijski ogenj zagorel v Grčiji in potoval na drug konec sveta, kjer pa so ga pregovorno pokorni in ponižni Japonci kljub svarilom oblasti, naj v luči nevarnosti okužbe z novim koronavirusom njegovo pot spremljajo v varni oddaljenosti, sprejeli z množičnim navdušenjem. Kar 50.000 naj bi jih bilo več ur stalo v koloni. Saj po eni strani jih gre razumeti, pod geslom "olimpijsko okrevanje" je šel skozi prefekturo Mijagi, ki so jo pred devetimi leti opustošili potres, cunami in jedrska katastrofa v Fukušimi. Vodja organizacijskega odbora OI 2020 Yoširo Moti je dejal, da upa, da bo ogenj postal navdih in upanje gostiteljem.
Mok pod vse večjim pritiskom
Marsikje drugje po svetu niso tako navdušeni, 121-dnevno potovanje plamenice v obliki češnjevega cveta do Tokia, kjer bi moral ogenj zažareti 24. julija, je vse bolj ogroženo. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Nemec Thomas Bach je v sodelovanju s prireditelji iger pod vse večjim pritiskom, naj jih odpovejo oziroma prestavijo. Kot to počnejo druge asociacije, kot je prejšnji teden z evropskim prvenstvom to storila Evropska nogometna zveza (Uefa). Športnikom širom sveta je trenutno malo mar, kakšno bo stanje sredi poletja na Daljnem vzhodu. Bolj jih skrbi aktualna zdravstvena situacija v domačem okolju, ko je večini šport zadnja briga, drugi pa izpostavljajo, da bi s treningi kršili pozive zdravstvenih organizacij in vladne ukrepe, naj ostanejo doma. Polovica od enajst tisoč športnikov, za kolikor je prostora v olimpijski vasi v Tokiu, sploh še ni izpolnila norme, kar je še problem več.
Drugo leto ali v 2022., nikakor pa ne letos
