Domačijo sta pred več kot desetimi leti prevzela Polona Virnik Karničar in njen mož Drejc Karničar od Polonine babice ter se podala na pot obnove. Njun cilj je bil, da bi domačija znova zaživela in se usmerila v turistične vode. Nekaj malega so se s turizmom lastniki te kmetije ukvarjali že prej, sicer pa so med 500-letno zgodovino tu vedno živeli kmetje, ki so se ukvarjali z živinorejo, gozdarstvom in trgovino z lesom. Poleg tega je Šenkova domačija zavarovana kot kulturni spomenik že od leta 1949. "Najprej sva zgradila samo apartmaje, a se je zelo hitro izkazalo, da ljudje želijo tudi domačo hrano," pravita Karničarjeva. "Ker sva imela izkušnje iz Češke koče, ki sva jo pet let oskrbovala, kuhanje ni bilo težava."
Od štajerskih kokoši do krškopoljcev
S tlakovanjem poti v turizem je oživela tudi kmetija. Potem ko je bil hlev več let prazen, so znova vzpostavili ovčjerejo, vmes so imeli tudi konje, dodali govedo, tudi prašiče, razširili so jato kokoši, s katerimi se je Polona Virnik Karničar v otroštvu močno povezala: "Ni bilo bilo lepšega kot pestovati piščančke, ki so kukali izpod koklje. To je bil včasih čisto normalen proces, sedaj so pa koklje zaradi genetike zelo redke. Prav zato smo se odločili za štajerske kokoši, ki so gensko najbolj nespremenjene in imajo dober materinski nagon. Redimo ovce jezersko-solčavske pasme, ki so pri hiši verjetno že stoletja in so od leta 1856 priznana avtohtona pasma. Doma so na Jezerskem, so velike, imajo dobro meso, jagnjijo lahko dvakrat na leto in tudi njihova volna je kvalitetna. Odločitev za ostale avtohtone pasme je bila precej logična, saj sodelujemo na Jezerskem s kmetijo Kovk, ki prav tako redi avtohtone pasme, prve cike in krškopoljce smo dobili pri njih." Odločitev za avtohtone pasme gospodarica tako strne: "Prilagojene so na naše podnebje, nimajo zdravstvenih težav, predvsem krave in ovce enostavno kotijo mladiče, imajo kakovostno meso, znano tudi po ugodni maščobnokislinski sestavi, in ne uničujejo tal s prekomerno težo."
Ohranjanje avtohtonih pasem
Vključeni so v ark mrežo. "Prejeli smo povabilo biotehniške fakultete k programu ark. Bili smo ena od prvih kmetij, ki so jih obiskali in certificirali," sta ponosna Karničarjeva. Svoje pasme z veseljem predstavijo tudi obiskovalcem: "Naše poslanstvo je ohranjanje avtohtonih pasem v naravnem okolju, njihovo razmnoževanje in prikaz javnosti. Vključeni smo tudi v rejske programe posamezne pasme, ki jih vodijo za to usposobljene inštitucije; večinoma so to društva ob strokovni pomoči biotehniške fakultete in kmetijsko-gozdarskega zavoda." Čeprav avtohtone pasme niso namenjene množični vzreji, temveč gre za bolj kot ne butično rejo višjega cenovnega in kvalitetnega razreda, je prav, da se ti izdelki ponudijo Slovencem, saj na kmetiji želijo, da se v Sloveniji je dobra in kvalitetna hrana. Pri tem pa izpostavi moto združenja gorniških vasi: "Manj je več. Jejmo manj mesa, pa tega bolj kvalitetnega. Bomo bolj zdravi in in zadovoljni!"
