Vse več trenj in notranjih napetosti med oddelki Splošne bolnišnice Celje

Po zadnjih podatkih je bilo v tretji največji bolnišnici pri nas hospitaliziranih 126 pacientov s covidom-19, od tega 95 na navadnih bolniških posteljah in 31 na intenzivnih. "Trenutno imamo za covidne paciente 110 navadnih bolniških postelj, za intenzivne paciente pa smo morali število predvidenih 28 postelj čez vikend že povečati. Odprli smo že četrti covidni bolnišnični oddelek. Tako imamo sedaj 32 intenzivnih bolniških postelj," sporočajo iz celjske bolnišnice, kjer pa očitno način organizacije dela med zaposlenimi na necovidnih oddelkih vse bolj buri duhove. Tako so po naših neuradnih virih minuli petek odpoved zaradi nestrinjanja z organizacijo dela, slabo komunikacijo med vodstvi oddelkov in vodstvom bolnišnice podali na visceralnem oddelku. Na njihovo stran naj bi bila še isti dan pristopila urološki in ortopedski oddelek, ob koncu tedna so se jim po naših informacijah pridružili tudi zdravniki na anesteziji, ginekologiji, travmatologiji in plastiki.

Spremembe zahtevne, a nujne

Medtem ko je po naših informacijah v petek direktorica Margareta Guček Zakošek sprejela odpoved nekaj zaposlenih zdravnikov, pa si je konec tedna zaradi nakopičenih težav očitno premislila in sprejem odpovedi umaknila. Z razmerami so seznanili tudi državnega sekretarja zdravstvenega ministrstva in bivšega strokovnega direktorja bolnišnice Franca Vindišarja. Vindišar bi sprva moral priti na obisk včeraj, a mu zaradi obveznosti ni uspelo. Po novem naj bi prišel v petek, ko je tudi dežuren v bolnišnici. Za komentar o domnevno slabi komunikaciji med vodilnimi in zaposlenimi pri organizaciji dela ga nismo uspeli priklicati. So nam pa iz celjske bolnišnice glede organizacije dela oddelkov pisno odgovorili, da direktorica in strokovni direktor ves čas sodelujeta z državnim sekretarjem glede organizacije covid postelj v skladu z navodili ministrstva oziroma državnim načrtom: "Organizacija dela in komunikacija s predstojniki oddelkov je izključno v njuni pristojnosti. Organizacijske spremembe so vedno zahtevne, vendar v tem času nujne. V bolnišnici jih izvajamo zato, da lahko zagotovimo oskrbo vseh pacientov, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč," pojasnjujejo v bolnišnici. Z dogajanjem v bolnišnici pa očitno (še) niso seznanjeni člani sveta zavoda bolnišnice. Tudi predsednik sveta zavoda Matevž Jug ne ve ničesar o domnevni slabi volji na necovidnih oddelkih, ki jim je epidemija covida povsem okrnila delo. Nekateri člani sveta so sicer slišali govorice po hodnikih, a uradnih informacij nimajo.

Le nujna operativa

Večanje kapacitet zaradi covida-19 tako v celjski bolnišnici kot v vseh drugih bolnišnicah zmanjšuje redni program dela v bolnišnici, ki je omejen na zdravljenje nujnih zdravstvenih stanj. "Trenutno je operativni program omejen le na nujno, to je neodložljivo operativo. Razlog je, da zelo veliko število pacientov s covidom potrebuje obravnavo na oddelku za intenzivno terapijo. Pred epidemijo smo imeli v bolnišnici 22 intenzivnih bolniških postelj, na katerih smo oskrbeli internistične in kirurške paciente, ki so potrebovali takšno oskrbo. Trenutno imamo samo za paciente s covidom organiziranih 32 intenzivnih bolniških postelj, poleg njih pa imamo na ločenem bolnišničnem oddelku še posebno enoto za intenzivno terapijo pacientov, ki niso okuženi in prav tako potrebujejo tako zahtevno zdravstveno oskrbo. Tukaj je še 12 dodatnih intenzivnih bolnišničnih postelj. Trenutno imamo tako v bolnišnici 44 intenzivnih bolnišničnih postelj, kar je dvakrat več kot v času brez epidemije," predstavljajo zdajšnje kapacitete v celjski bolnišnici.

V naslednjih dneh bodo morali število intenzivnih postelj za paciente s covidom-19 še povečati. Zdravniki, ki sicer delajo na intenzivnih enotah, močno povečanega obsega dela sami ne zmorejo opraviti, zato so na covid intenzivo in na intenzivno enoto za neokužene paciente prerazporedili zdravnike anesteziologe, ki sicer delajo v operacijskih dvoranah in so del operativnih timov. Zaradi zmanjšanja razpoložljivih anesteziologov za operativni program se je v času epidemije v največji meri skrčil program oddelkov, ki paciente zdravijo z operativnimi metodami. Kirurški oddelki, ki so zdaj združeni na treh lokacijah, tako v tej situaciji lahko operativno zdravijo le nujna in življenjsko ogrožajoča stanja, zdravniki specialisti s teh oddelkov pa se skupaj z infektologi in internisti vključujejo v delo navadnih covidnih oddelkov. Največ nujnih zdravstvenih stanj ima, tako trdijo v vodstvu bolnišnice, travmatološki oddelek, katerega dejavnost je kirurško zdravljenje poškodovancev. Zato so njegove kapacitete najmanj omejene.