
Po dobrem letu dni od uvedbe izvajalca v delo je dokončana energetska sanacija osrednje bolnišnične stavbe Splošne bolnišnice Celje. Zaključek del so sedaj slovesno obeležili, tudi ob prisotnosti državnega sekretarja ministrstva Franca Vindišarja, nekdanjega strokovnega direktorja celjske bolnišnice, ki je skupaj z direktorico bolnišnice Margareto Guček Zakošek in vršilcem dolžnosti strokovnega direktorja Radkom Komadino simbolično prerezal trak ob končani sanaciji.
Sanacija osrednje bolnišnične stavbe, tako imenovanega rumenega dela bolnišnice, je v celoti potekala v senci epidemije covida-19. Bolnišnična stavba je od začetka maja lani dobila novo streho, fasado, okna in vrata ter prenovljeno toplotno zaščito. Ob tem je bila nadgrajena še programska oprema za izvajanje energetskega monitoringa. Celovita obnova zunanjega plašča je tako povečala energetsko učinkovitost stavbe, hkrati pa izboljšala bivalno ugodje za paciente in zaposlene. Investicijo v skupni vrednosti 5,89 milijona evrov je v pretežni meri financiralo ministrstvo za zdravje, in sicer v višini 3,17 milijona evrov. Evropski kohezijski sklad za regionalni razvoj je prispeval 1,59 milijona evrov, bolnišnica sama pa 1,13 milijona evrov.

Izjemen pomen dobrih pogojev za delo
Vindišar je poudaril, kako pomembna je za zdravstvo infrastruktura. "Vsi vemo, kako pomembni so pogoji za zagotavljanje varne in kakovostne obravnave bolnikov, ki so ena od prioritet celotnega zdravstvenega sistema. V času epidemije ste v celjski bolnišnici skupaj dokazali, da se tega zavedate in da tej vrednoti tudi sledite. Energetska sanacija zato služi v prvi vrsti boljšim pogojem za namestitev pacientov. Ustrezno okolje pa je pomembno tudi za bolnišnično osebje, le to namreč omogoča kvalitetno in osredotočeno delo. Ministrstvo za zdravje se bo tudi v prihodnje trudilo za okrepitev investicijskega ciklusa v zdravstvu. Nadomestna novogradnja na zahodni strani bolnišnice tako predstavlja le potrditev naših namenov," je povedal Vindišar in ob tem dodal, da celjska bolnišnica ostaja ena od štirih bolnišnic prvega reda, kar pomeni, da bo status covidne bolnišnice še nekaj časa zadržala. A je ob tem še prepričan, da se bo večina procesov lahko vrnila v običajne tirnice že v poletnem času. Sicer pa je trenutno v celjski bolnišnici hospitaliziranih 26 pacientov, sedem jih potrebuje intenzivno zdravljenje.
Dokončana energetska sanacija osrednje bolnišnične stavbe
Številni pozitivni učinki
Gradnja osrednje bolnišnične stavbe oziroma novejšega dela Splošne bolnišnice Celje se je pričela leta 1980. Dobra tri desetletja stara stavba je bila zaradi stare izolacije in stavbnega pohištva energetsko vedno bolj potratna, prav tako je bila zaradi starosti obnove potrebna tudi streha tega objekta. Splošna bolnišnica Celje je zato v sodelovanju z ministrstvoma za zdravje in infrastrukturo podala vlogo za financiranje potrebne energetske sanacije objekta. In dobila potrditev. Izvajalec del, podjetje MarkoMark Nival, je začel z deli 14. maja lani, zadnji dan v maju letos je bila opravljena primopredaja ob končanju del. Ker so se s celovito energetsko prenovo izboljšale tako funkcionalne kot energijske lastnosti stavbe, pričakujejo v bolnišnici številne pozitivne učinke.

Z izvedeno naložbo bo po besedah direktorice Guček Zakoškove bolnišnica povečala energetsko učinkovitost stavbe, zagotovila se bo zanesljivost oskrbe z energijo, zmanjšali se bodo negativni vplivi na okolje ter izboljšalo bivalno ugodje za bolnike in zaposlene. Z energetsko sanacijo stavba sledi smernicam energetske učinkovitosti stavb in dobrega gospodarjenja z javnimi dobrinami. Prenova bo prinesla tudi letni prihranek energije v višini 1203 MWh, prav tako naj bi se letno za približno 385,4 tone znižale emisije CO2. Zaradi prenove pa se bodo zmanjšali še stroški letnega vzdrževanja stavbe.
Izguba v prvem v četrtletju
Svet zavoda celjske bolnišnice je na zadnji seji ocenil poslovanje za prvo tromesečje letošnjega leta. In to kljub temu, da splošni dogovor za leto 2021 še ni bil sprejet in da bolnišnica še nima sklenjene veljavne pogodbe z ZZZS. Tudi prvo četrtletje letošnjega leta je v veliki meri zaznamovala epidemija, ki je onemogočala izvajanje rednih programov v celotnem obsegu. Na osnovi pogodbe z ZZZS za pogodbeno leto 2020 in napovedi drastičnega znižanja cen covid pacientov v bolnišnici (ti naj bi se znižali za 48 odstotkov) ocenjujejo, da bodo imeli v bolnišnici do konca marca 1,088 milijona evrov odhodkov nad prihodki. Skupna višina ocenjenih prihodkov v obdobju do konca marca je v višini 39,3 milijona evrov in je za 30 odstotkov višja od doseženih v primerjalnem obdobju lanskega leta. Trenutni ocenjeni poslovni izid je posledica znižanja cen za covid bolnike, povečanih stroškov dela (nadurno delo) in tudi nekaterih višjih materialnih stroškov, ki jih je s sabo prinesla epidemija.