Celje z nekoč znamenitim in priljubljenim mestnim hotelom Turška mačka nima sreče. Pred leti, ko je občino vodil Bojan Šrot, je občina hotel kupila, da bi ga s tem "rešila", saj so jim na ušesa prišle namere, da bi drugi kupec hotel preuredil v samski dom. Župan Matija Kovač se je odločil za prodajo hotela, a z varovalko, da mora kupec objekt najkasneje v treh letih urediti v manjši hotel. Takšnih kupcev ni na vidiku, tudi zadnja dražba hotela pred slabima dvema tednoma ni bila uspešna. Nakup po izklicni ceni 566 tisoč evrov ni zanimal niti enega investitorja. Stavba, v kateri je nad gostinskim delom 25 sob (sicer premajhnih za današnje standarde, bi pa se jih dalo združiti oziroma preurediti), sicer sameva že od leta 2008.
Razstavni in prodajni atelje umetnikov
Novo idejo, kaj bi lahko vzniknilo v propadajočem hotelu, je na zadnji občinski seji predlagal svetnik Srečko Erjavec iz Celjske županove liste. Podal je pobudo, naj objekt ostane v občinski lasti, v njem pa naj se uredi stalna razstava akademskega kiparja Vaska Ćetkovića, ki je med drugim avtor dveh kipov v mestnem jedru – kipa fotografa Josipa Pelikana pred Narodnim domom in kipa Alme M. Karlin na Krekovem trgu. "Turška mačka bi lahko postala razstavni in prodajni atelje za celjske umetnike. Hotel ima že tako ali tako v notranjosti dragoceni vitraž Lojzeta Spacala. S tem ko bi občina odkupila Turško mačko, naj bi bile zaščitene tudi te umetnine. Prej je obstajala bojazen, da bi novi lastnik to lahko uničil. Zaradi pomanjkanja prenočišč v Celju predlagamo, da se nad ateljejem naredi hostel," je predlog opisal Erjavec. Ćetković, ki z ženo živi v Rogaški Slatini, je imel svojo prvo samostojno razstavo leta 1970 ravno v Celju. Največ njegovih javnih skulptur je postavljenih v Celju, Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini; celjski občini je doniral bronasta kipa Pelikana in Karlinove, Slovenskim Konjicam Žensko na konju in Konj in ženska, Rogaški Slatini pa krilatega Pegaza.
Trije vitraži znanega umetnika
V gostinskem delu Turške mačke so trije veliki vitraži akademskega slikarja Lojzeta Spacala (1907–2000), izdelani so bili leta 1980. Pred prodajo hotela na dražbi je cenilka njihovo vrednost ocenila na 55 tisoč evrov. Celjska občina je leta 2019 celoten hotel na dražbi kupila za nekaj več kot pol milijona evrov.
Ideja o hiši v spomin Almi Karlin
"Občina objekt prodaja z namenom izpopolnitve turistične, namestitvene infrastrukture v mestu. Želimo si, da ta objekt še naprej ostane namenjen turizmu, hotelu. Pobuda je nekoliko neskladna s to namero, a kljub vsemu vredna obravnave," je Erjavčev predlog komentiral Kovač. Ni pa to prva alternativna, kreativna ideja, ki so jo na temo, kaj storiti s hotelom, na občini prejeli, je dodal. "Prejeli smo tudi zelo razdelano pobudo za ureditev hiše Alme Karlin v tem objektu, ki bi bila kompatibilna s hotelsko dejavnostjo in bi predstavljala lik in delo Alme Karlin skozi zasnovo same notranje ureditve. Glede na to, da je njena rojstna hiša stala blizu Turške mačke, je o tem vredno razmisliti," je poudaril.
Kovač je bil sicer tudi sam na obisku pri zakoncih Ćetković v Rogaški Slatini, kjer živita. "V ateljeju imata neprecenljivo dediščino predvsem njegovih modernističnih del, ki so odlična. Nekaj teh del je tudi na naših javnih površinah in predstavljajo pomembno dediščino ne le Celja, ampak nasploh obdobja, v katerem je ustvarjal in še ustvarja. Skupaj z umetnostnozgodovinsko stroko in centrom sodobnih umetnosti, ki je v Celju pooblaščena institucija za umetniška dela, si želimo najti rešitev za kiparski opus. Vemo, da je s prostorskega vidika bistveno enostavneje zagotoviti ustrezne depoje za slikarska dela kot za velika kiparska. Je pa kljub temu dobra novica, da je država sprejela sklep, da bo v savinjski regiji zgradila regijske depoje, ki bodo služili obema našima muzejema, kar predstavlja tudi del rešitve za predmete, kose, umetniška dela, ki danes primernega mesta nimajo. Mislim, da moramo rešitve iskati celovito, predvsem pa v sodelovanju z obema muzejskima inštitucijama," je opisal župan.
Sklenil je, da pobudo in širši razmislek o tem, kaj s hotelom, pozdravlja. "Z vidika trenutnega proračuna investicij, ki jih vodimo, pa si kratkoročne velike investicije v stavbo Turške mačke iz javnih virov težko predstavljamo. Seveda pa ni izključeno, da se v prihodnje to ne zgodi." V prvem planu vseeno ostaja prodaja, je nadaljeval. "V objektu so vitraži, ki jih je treba ohranjati tudi v prihodnje. Želimo si, da bi kupec, ki bo investiral v ta objekt, s to dediščino skrbno ravnal, predvsem pa izpolnjeval pogoje glede zagotavljanja predvsem turističnega namena. Če bi se objekt prodal, bodo v pogodbi vse varovalke. A govorimo hipotetično, ker do prodaje še ni prišlo," je zaključil.
