Za stanovalce Delavske ulice v Celju se po letih opozarjanja in trkanja na vrata različnih ustanov še vedno ni nič spremenilo. Še nihče njihovih stanovanj ni odkupil ali se začutil dolžnega, da jih odkupi, čeravno stanovalci dnevno čutijo vibracije in slišijo hrup, ki jih povzroča delo v Emo Orodjarni Celje; predvsem hrup močnih stiskalnic, pa tudi manipulacija s kovinami v nelegalnem skladišču, ki je pod njihovimi okni, je zelo moteča. Pred leti jih je namreč občina umestila med poslovne objekte v industrijski coni, za katero so dovoljene visoke vrednosti hrupa. Izvajali so meritve, ki so po besedah predstavnika stanovalcev Štefana Plavčaka, ki jih je spremljal, prekoračile dovoljene vrednosti, a v končnih meritvah te številke niso bile zajete, opozarja. Konec koncev so Emo Orodjarni nato izdali odločbo, da mora obratovati pri zaprtih oknih, česar, jasno, nihče ne bo preverjal, pa tudi zadoščalo ne bo, dodajajo stanovalci.
Za legalizacijo črnih gradenj?
A kot trenutno kaže, se bodo stvari zanje le še poslabšale, saj je občina pred dnevi javno razgrnila dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), s katerim bo Emo Orodjarna deloma lahko svoje poslovanje razširila, deloma pa legalizirala vse, za kar je inšpektorat ugotovil, da je zgrajeno na črno. Že pred časom je namreč gradbeni inšpektor ugotovil, da sta dva šotora, ki sta od stanovanjske stavbe, v kateri je okoli 90 stanovalcev, oddaljena le sedem metrov, črna gradnja, a je vseeno dal Emo Orodjarni čas do leta 2022, da šotora odstrani.
Več kot o ljudeh o kulturni dediščini
V osnutku OPPN so obširneje kot ukrepi za varstvo pred hrupom opisani ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine. Tako je opisano, da stanovanjska bloka Delavska 16 in 18 sodita med stavbno dediščino, za posege v te enote pa je treba pridobiti kulturovarstveno soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Nato obširneje opisujejo, da se spremeni namembnost obeh stavb iz stanovanjske v poslovno (trgovsko-skladiščno) dejavnost, "pri čemer se v celoti ohranja njuna zunanjost". O tem, kam s stanovalci, ki v tem "poslovnem" objektu živijo, pa nič.
Kako bi omejili hrup
Vse, kar se posredno nanaša na stanovalce, je odstavek, ki opisuje varstvo pred hrupom. Še enkrat je opisano, da je območje opredeljeno kot območje proizvodnih in servisnih dejavnosti, ki se umešča v IV. stopnjo varstva pred hrupom (za to veljajo mejne dnevne ravni hrupa 75 decibelov in mejne nočne ravni hrupa 65 decibelov). Je pa dodano, da se do sprememb namembnosti stanovanjskih objektov znotraj območja OPPN zagotovi III. stopnja varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 decibelov in mejne nočne ravni hrupa 50 decibelov. A to naj bi zagotovili na način, da "se izkaže" ustrezna zvočna zaščita novih objektov, ki pa že stojijo in so sami preglasni, opozarjajo stanovalci. Ob tem naj bi investitor moral poskrbeti še za pasivno zaščito.
