Pokrajinski muzej Celje bo pod eno streho imel dva zgodovinsko pomembna in izjemna stropa. Prvi, ki ga ima, je javnosti dobro znan, slikovit Celjski strop, osamljen primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok. Drugi strop, ki je zadnja leta v restavratorskem centru v Ljubljani, sega v obdobje 1. stoletja. Imel je "srečo", da je skorajda v enem kosu padel s stropa bogate rimske vile in tam, skupaj s stenskimi freskami, stoletja ostal zakopan nad novogradnjami.
Ko so leta 2017 v Celju obnavljali tlakovce pred Muzejskim trgom, kjer je sedež Pokrajinskega muzeja Celje, so naključno naleteli na to izjemno najdbo. Stenske freske sicer niso ohranjene v celoti, saj so rimsko vilo v 3. stoletju deloma porušili, a k sreči ne do njenih temeljev – zato so se ohranile freske v višini 1,3 metra ter poslikan strop, ki je, kot zapisano, že pred 3. stoletjem padel na tla. Že same freske so za poznavalce izjemne, tako ohranjen strop in v takšni velikosti (gre za kakih 10 kvadratnih metrov) pa je sploh izjemna redkost.
Druga faza prenove Stare grofije
Stara grofija v Celju, v kateri je Pokrajinski muzej Celje, z obnovo fasade počasi dobiva podobo, ki jo je imela nekoč. Dela na vzhodni in južni fasadi Stare grofije bodo predvidoma zaključena v maju. "Zaradi zelo slabega stanja fasade je potrebna prenova celotne površine fasadnega ometa, zelo zahtevna pa je tudi restavratorska prenova vseh kamnitih okenskih okvirjev, portalov in stebrov," opisujejo na celjski občini. Severna stran fasade je v boljšem stanju, zato je po projektu predvideno lokalno krpanje ter barvanje celotne površine fasade. Po časovnem načrtu izvajalca del se bo obnova fasade na severni strani začela konec aprila oziroma v začetku maja.
Nadaljujejo se tudi dela v kletnih prostorih, pod Muzejskim trgom, kjer poteka gradnja razstavnega prostora za predstavitev arheoloških najdb. Ureditvi notranjih prostorov razstavišča bo sledilo postavljanje razstave. Do konca projekta je načrtovana še osvetlitev arkadnih hodnikov ter ureditev prostora za prodajalno. V sklopu projekta so obnovili tudi okoli 50 let stare sanitarije.
Strop najverjetneje v vitrino
Kako prezentirati fascinantne freske, ki jih mnogi postavljajo ob bok pompejskim, je vprašanje, s katerim se strokovnjaki že skoraj desetletje ukvarjajo. Stenske freske so sicer ostale (in bodo še naprej) na svojem mestu, vendar so se dolga leta borili z vlago, ki jo je "naredila" prav tista obnova, ki je freske "odkrila". Glede stropa pa so se spraševali, ali ga je sploh smiselno postaviti nazaj na strop. Za nameček gre za obokan strop, ki bi ga zaradi že tako nizkih prostorov težko postavili nazaj. "Neke rešitve sedaj imamo, a se moramo z restavratorskim centrom še dokončno dogovoriti. Bolj ali manj soglašamo z možnostjo, da strop prezentiramo v posebni vitrini, a dokler predstavniki restavratorskega centra ne pridejo v Celje in rešitve dokončno potrdijo, ne morem reči, da je dogovor že tudi dokončen," opisuje direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. "Strop je izjemna redkost. Tudi v evropskem merilu. Še trstičevje, na katerega je bil pripet in iz katerega se lahko razbere takratna gradnja, je ohranjeno. To bi s postavitvijo stropa v vitrino lahko pokazali, ker v tem primeru bi se videl tudi zadnji del stropa. Tudi restavratorji opozarjajo, da je to takšna redkost, da zadnjega dela ne želijo uničiti. Ker če ga damo nazaj na strop, bi morali del trstičevja očistiti, da bi strop sploh lahko pripeli; kvadratni meter fresk je namreč zelo težak. Od tod odločitev, da strop postavimo v vitrino in da se že končno vrne v Celje," pravi Rozman.
Da si bodo obiskovalci vendarle lahko predstavljali, kakšen je bil nekoč strop razkošne rimske vile, razmišljajo tudi o tem, da bi na stropu imeli projekcijo tisočletja skritega stropa. "Scenarij še ni dokončen, v grobem pa imamo pripravljenega. Po praznikih začnemo pogovore z Mestno občino Celje o tem tehničnem delu razstave. Radi bi, da bi obiskovalci vsaj tako videli idealno rekonstrukcijo, kje smo strop našli, kakšen je bil in druge podrobnosti izjemno redkega stropa," nadaljuje. Po prvomajskih praznikih upa, da bo prišlo tudi do prejšnji teden odpovedanega sestanka z restavratorskim centrom. "Da pregledamo rešitve in dokončno dorečemo terminske roke. Za zdaj sem še optimist, da bomo freske letos le odprli za javnost. Bo pa šlo na tesno," se zaveda Rozman.
Dovoljeni bodo le vodeni ogledi
Že sedaj pa je povsem jasno, da freske ne bodo v tako imenovanem odprtem dostopu. "Če si jih boš hotel ogledati, boš moral priti ob točni uri (odvisno od povpraševanja), ko bomo z vodičem vodili po razstavi. Maksimalna velikost skupine bo kakih 15 ljudi, nič več. Že zato, ker je prostor majhen. Predvsem pa zaradi občutljivosti samih fresk. Ne moremo si privoščiti, da se bodo denimo ptička na freski s prsti dotikali. Že če jih zgolj nekaj s prstom 'preveri', kakšna je freska, jih bomo takoj uničili. Zato bodo po tem delu razstave dovoljeni samo vodeni ogledi," opozarja direktor muzeja.
Skupaj s tehničnimi rešitvami, ki jih bodo še dorekli, bo ogled fresk res izjemno doživetje, pričakuje sogovornik. "Po zgledu najboljših praks iz tujine," dodaja. Sicer se je "projekt Celeia Antiqua – vila s freskami" res izjemno podaljšal. Šele ko je država oziroma ministrstvo za kulturo primaknilo štiri milijone evrov, s katerimi so delno nekaj že obnovili, delno pa še obnavljajo fasado, sanitarije, lapidarij in prostore v spodnjem delu, ki so ravno pred vstopom v prostor s freskami, se projekt končno bliža h koncu. "Upam, da bodo vsa ta gradbena dela do poletja zaključena. Potem mi potrebujemo dva do tri mesece, da postavimo razstavo. Seveda, če bodo vse stvari tekle optimalno," poudari. Le v tem primeru bodo freske konec leta končno na ogled javnosti.
Lastnik vile je bil bogat in razgledan
Naročnik fresk ni imel le denarja (pompejsko rdeča in modra barva sta bili takrat izjemno dragi), bil je seznanjen tudi z zadnjimi modnimi trendi, saj so na deloma ohranjenih freskah prizori iz Ovidovih Metamorfoz, med njimi znana zgodba o Amorju in Psihi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
