Zdravilišča imajo večno dilemo - se posvetiti zdraviliškemu turizmu ali prestižnejšemu? Vodstvo Term Dobrna je iznašlo recept, kako pritegniti oba. V hotelu Viva, najmlajšem objektu v sicer historičnem turističnem kompleksu Dobrne, želijo obdržati zdraviliški turizem, v starejših znamenitih objektih pa razvajati prestižnejše goste. A to ne pomeni, da bo zdraviliški del namenjen zgolj gostom, ki k njim pridejo z napotnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zelo intenzivno razvijajo tudi zdravstvene dejavnosti; nad njimi bdi znan celjski infektolog primarij Branko Šibanc. Poseben poudarek trenutno dajejo postcovidnim bolnikom pa bolnikom, ki so preboleli boreliozo, vedno bolj tržno zanimivi so njihovi vitaminski koktajli, ki jih izčrpanim posameznikom vbrizgajo direktno v žile. Nadstandardno ponudbo so uredili tudi v negovalnem oddelku. "Mi smo želeli imeti oddelek, v katerem gost nima občutka, da je v bolnišnični sobi," pravi direktor Term Dobrna Leon Tomašić. "Prihodnost je žal, glede na stanje, tu. To nam bo prineslo dolgoročno preživetje, a seveda na najvišjem nivoju."
Med korono niso spali
Najvišji nivo, takšen, ki pritiče več kot 600 let staremu zdraviliškemu kraju, želijo vnesti povsod. Tako so že lani prenovili sobe v Vili Higiei. Stavbo, v kateri je nekoč sedela uprava, so ponovno namenili prvotnemu namenu in v njej uredili 13 superior, deluxe in premium sob. Ravno ta objekt je pred stoletji gostil eminentno gospodo iz cele Evrope. Lučaj stran, na mestu, kjer so nekoč stale konjušnice, so uredili šest spa suit, ki se kar bohotijo od udobja - lasten spa, turška savna, prha termalni dež, lesena kad z naravno termalno vodo, pametna WC-školjka in vinski bar. "Ureditev butičnega hotela iz objekta, kjer je bila nekaj časa uprava, je stala nekaj več kot 1,3 milijona evrov. Približno toliko, nekje do 1,4 milijona evrov, je stala ureditev spajev. Skupno smo v manj kot dveh letih zgolj v ta dva objekta vložili tri milijone evrov, hkrati pa smo imeli še druge redne investicije, ki so stale vsaj milijon evrov. Bili smo pridni, nismo zapravljali denarja, ampak smo ga koristno namenili za investicije," pravi direktor. "Dvajset odstotkov smo imeli lastnih sredstev, preostalo so posojila," dodaja.
Ves dobiček v razvoj
Kdaj je v Termah Dobrna, za katere je bilo kar nekaj let videti, da zgolj stagnirajo, sploh prišlo do takšnega preobrata, da se zdaj dobički bližajo celo petmestni številki? Trenutno imajo pol milijona evrov dobička, prihodkov naj bi bilo med 11,5 in 12 milijoni evrov. "Sam sem na tem mestu od leta 2018. Direktor pred mano je podmornico rešil, jaz sem firmo prevzel, ko je ta začela generirati prihodke iz investicij. Trajalo je dve leti, da smo prišli do normalne likvidnosti. Danes nimamo zapadlih terjatev. V prvih osmih mesecih letošnjega leta beležimo okoli pol milijona evrov dobička. Podjetje smo stroškovno ekonomizirali, zato so razlike v ceni višje. Ta denar v celoti namenimo za razvoj in investicije. Vsako leto se skoraj toliko razdolžimo, kot se zadolžimo. Ne da se prej ne bi želelo investirati, ampak ni bilo možnosti, ni bilo denarja, ker firma se je reševala. Danes se je tudi lastniška struktura spremenila, želja večinskega lastnika (posredni večinski lastnik je celjski odvetnik Dušan Korošec, op. p.) je definitivno razvoj. Tega je tudi uprava vesela in potem je veliko lažje delati," pravi direktor.
Cilj 750 prenočišč in oživitev kraja
Dodaja, da ima uprava proste roke pri določanju strategije poslovanja. "Ne vmešujejo se v politiko poslovanja in kadrovsko zasedbo, kar je v Sloveniji zelo redko. Je pa zelo dobrodošlo, da se z njimi veliko pogovarjamo o viziji in investicijah," je dodal. Neuradno naj bi tako Korošec sam v večji meri s predlogi sprojektiral obe novi naložbi, ki so jih v času korone pridobili. V prihodnjih razvojnih načrtih je preureditev objekta, nekoč poimenovanega Mlečna Marjanca, ki stoji nasproti hotela Vita. Tam želijo urediti štiri nadstandardne apartmaje. "Naslednja investicija je med hotelom Park in mizarskimi delavnicami zgraditi bazenski kompleks, ki bo zagotovil spa brez živžava in toboganov, temveč čisti velnes. Preuredili bi tudi mizarske delavnice, tam bi zraven dobili do 50 ležišč. Pa urediti želimo cestno infrastrukturo, da se bo gost res lahko mirno sprehajal po celem zdraviliškem kompleksu," našteva direktor. Trenutno nastanitvene komplekse in znameniti park ločuje prometno sicer ne zelo obremenjena cesta.
Najpogostejše vprašanje, ki temu sledi, je, kdaj pa nameravajo prenoviti znameniti Zdraviliški dom. "Ta je za nas luč na koncu tunela. Predvidevamo, da bi vsako leto nekaj naredili. Zdaj zbiramo odloke in informacije, kaj je pod spomeniškim varstvom in kaj ne, potem bi prenovo začeli po fazah. Ta proces lahko traja od pet do deset let, celotna investicija je ocenjena na vsaj 25 milijonov."
Ko bo enkrat končana tudi ta prenova, bodo Terme Dobrna točno to, kar si želijo. "Hotel Vita bo ekskluziven hotel za medicinske namene, turizem pa se bo odvijal v zgornjem delu zdraviliškega parka," napoveduje direktor. Prav tako, kot je veljalo že nekoč, ko hotela Vita sploh še ni bilo. Od trenutno skupaj 465 ležišč bodo prišli do številke 750 ležišč. Če k temu prištejejo še dnevne goste, bo v kraju dnevno okoli tisoč turistov. To pa je ravno dovolj, da ob Termah Dobrna ponovno v polnem razcvetu zaživijo tudi občina in sosednje turistične kapacitete, sklene direktor.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
