V časopisu Večer je bil dne 26. februarja objavljen članek Lovce in kmete v nepotreben konflikt, v katerem je predsednik Lovske zveze Slovenije (v nadaljevanju: LZS) Alojz Kovšca komentiral sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predlagane spremembe Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju: ZDLov) in financiranje izvajanja javnih nalog.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) je v začetku leta 2023 pripravilo osnutek sprememb in dopolnitev ZDLov ter ga dalo v javno razpravo, pri kateri je sodelovala tudi LZS, na čelu s tedanjim aktualnim predsednikom. Večino takratnih predlogov LZS je MKGP upoštevalo in vključilo v novelo ZDLov. G. Alojz Kovšca je svoj mandat na LZS nastopil po zaključku postopka javne obravnave zakona z deležniki, v času medresorskega usklajevanja zakona, ko pripombe lahko podajajo le še ministrstva in Služba Vlade RS za zakonodajo. Res je, da novela ZDLov prinaša določene obveznosti za LZS, ki so bile z zvezo spomladi 2023 tudi usklajene, hkrati pa ji zaradi navedenega prinaša tudi določene predvsem finančne ugodnosti. LZS bo za usposabljanja izkušenih lovcev za odstrel ali odlov na nelovnih površinah iz proračuna RS prejela približno 8.000 evrov na leto. Prav tako bo LZS pridobila nove prihodke (cca. 170.000 evrov na leto) za izdajanje dovolilnic za lovske goste svojih članov (lovske družine), ki jih bo lahko namensko porabila tudi za izvajanje javnih nalog.
Glede "izginjanja nekaterih živali" iz ZDLov (tujerodne in invazivne vrste) iz MKGP na Ministrstvo za naravne vire in prostor pa poudarjamo, da ZDLov ne določa vrste živali, ki se lahko lovijo oziroma ne določa tujerodnih in invazivnih vrst živali. Vrste prostoživečih sesalcev in ptic, ki so divjad in se lahko lovijo, določa Uredba o določitvi divjadi in lovnih vrst. Trenutno spada v skupino divjadi 24 vrst sesalcev in ptic, med katerimi so tudi tri invazivne tujerodne vrste, in sicer nutrija, pižmovka in rakunasti pes.
MKGP letno financira ali sofinancira LZS izvajanje nalog v javnem interesu s področja divjadi in lovstva, in sicer v višini 50.000 evrov. Sredstva so lahko namenjena za organiziranje in izvajanje izobraževanj, izdajo strokovne literature, vzdrževanje Lovskega informacijskega sistema in organizacijo komisij. Med navedenimi nalogami ni izvajanje nadzora tujerodnih in invazivnih vrst, saj to ni v pristojnosti MKGP, ampak Ministrstva za naravne vire in prostor. Prav tako novela ZDLov lovcem ne nalaga obveznosti izplačevanja odškodnin za škode od divjadi. To obveznost ZDLov določa že od svoje uveljavitve, tj. od leta 2004. Upravljavci lovišč že sedaj odgovarjajo za škodo od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah. Novela ZDLov ohranja sedanjo ureditev, vendar posodablja način prijave škode od divjadi (elektronska prijava). Oškodovanec mora prijavo
podati v treh dneh, upravljavec lovišča pa opraviti ogled v osmih dneh. Če dogovora ni, prijava gre na komisijo, ki ponovno oceni škodo, ne vodi pa inšpekcijskih postopkov. Z navedeno spremembo je bila seznanjena tudi LZS.
Glede navedb, da lovci ne morejo vplivati na načrte upravljanja z divjadjo oziroma na planiranje staleža divjadi, naj navedemo, da so postopek in roki za sprejemanje dvoletnih načrtov lovsko upravljavskih območij, v katerih se med drugim določajo kvote za odvzem posameznih vrst divjadi, določeni v Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanja z divjadjo in ne z novim zakonom. Navedeni pravilnik določa, da podatke, ki so potrebni za izdelavo dvoletnega načrta, posreduje upravljavec lovišča ZGS. Osnova za pripravo načrtov odvzema divjadi pa so ravno predlogi posameznih upravljavcev lovišč.
