Mlekarna Celeia je naš največji proizvajalec sira in se dodatno posodablja

Mlekarna Celeia se je lotila prve faze prenove največje sirarne v Sloveniji. Po besedah direktorja Vinka Buta so naložbo v nove sirarske kotle financirali z lastnimi sredstvi, bančnim kreditom in nepovratnimi sredstvi ministrstva za kmetijstvo. V naslednjih treh do petih letih bodo v sirarno vložili še približno 5 milijonov evrov: "V prihodnosti bodo investicije v nakup druge opreme, prav tako sirarna ostaja najpomembnejši steber v naši proizvodnji in je največji proizvajalec sira v Sloveniji. Vidimo še kar nekaj priložnosti. Našim kupcem želimo ponuditi bolj pestro izbiro sirov, razširiti ponudbo in omogočiti, da naše sire bolje spoznajo."

Siri s karakterjem

"Tudi v prihodnje želimo ohraniti kakovost in naravnost svojih sirov. Želimo sire z bolj aromatičnimi okusi, sire s karakterjem. Nova oprema omogoča tudi, da v sire dodamo razne dodatke, s tem pa povečamo število potencialnih kupcev," je poudarila vodja razvoja in produktov Aleksandra Zajc. Za investicijo so se odločili preudarno, z zavedanjem, da bo služila še več generacijam: "Zato smo šli z vizionarsko noto v investicijo, ki nam na obstoječih proizvodih omogoča večjo avtomatizacijo. Zelo je pomembno, da imamo kvaliteten nadzor proizvodnega procesa, tako je omogočena še višja kakovost."

Z novo opremo in s prihodnjimi investicijami se bodo lahko v mlekarni prilagajali tudi trendom, ki jih narekuje tržišče. Vodja strateškega marketinga in razvoja Tomaž Arh je pojasnil, da če se je še nekaj let nazaj govorilo o večjih skupinah potrošnikov, ki se med sabo razlikujejo, so si pa relativno podobne v navadah in potrebah, sedaj temu ni več tako. Sodobni način življenja narekuje vpogled v življenje vsakega posameznika posebej, kakšne so njegove želje in potrebe ...

Sledenje trendom

"Med potrošniškimi trendi jih je nekaj, ki so za nas pomembni. Število enočlanskih gospodinjstev narašča. To pove, da se gospodinjstva manjšajo, posledica tega pa je, da se potreba po velikosti pakiranj spreminja," je povedal Arh. To bodo lahko uredili z manjšo embalažo. Spreminjajo se tudi življenjske navade, stili. Potrošniki vedno več časa preživljajo zunaj doma, na poti. To vpliva na odločitev, v kakšni embalaži bo izdelek, kako se enostavno odpirajo proizvodi. Tukaj se lahko približajo kupcem s pakiranjem sira v lističih. Arh je še povedal, da morajo več pozornosti posvečati tudi segmentu gospodinjstva, kjer je pride v poštev druga vrsta pakiranja. Poudaril je tudi specifičnost izdelkov za določene priložnosti, da bomo ob zajtrku v sendviču postregli drugačno vrsto sira kot zvečer na sirni plošči na domačem zmenku.

Preteklo leto na podjetja v živalskopredelovalni industriji ni imelo tako velikega vpliva, je povedal direktor mlekarne Vinko But: "V preteklem letu smo poslovali dobro, imeli smo nekaj manj kot 60 milijonov prihodkov, ustvarili smo tudi dobiček v višini nekaj manj kot milijon evrov, podobno načrtujemo tudi za letos." Po letu 2019, ko so poslovali z negativnim rezultatom, so se odločili za strateško spremembo in začeli proizvajati manj proizvodov, s katerimi niso dosegli želene dodane vrednosti. V naslednjih petih letih želijo dohodke še povečevati in zagotavljati konkurenčno odkupno ceno mleka.

"Slovenske mlekarne imamo zelo podobne cene. Slovenija je majhna, rejci spremljajo, koliko plačuje ena mlekarna, koliko druga. Razmere na trgu nam onemogočajo, da bi ena mlekarna plačevala bistveno več kot druga, čeprav so pričakovanja prav pri naši zadružni mlekarni takšna, ker smo posredno v lasti kmetov, da bo naša cena bistveno odstopala navzgor. V določenih obdobjih nam uspeva višja cena, drugače smo primerljivi," je pojasnil But. Direktor je dodal, da bo po lanskem padcu cene mleka ob epidemiji ta letos ostala stabilna. Pričakovati je, da se bo še višala, saj se dražijo tudi druge surovine, kot so žitarice, dizelsko gorivo, gnojila, kar rejci potrebujejo za pridelavo mleka.

Do leta 2025 bodo v celotno mlekarno vložili približno 12 milijonov evrov. "Te investicije bodo usmerjene v različna področja, od tega, da objavljamo opremo, ki je tehnološko dozorela, do tega, da kupujemo opremo, ki nam bo omogočila proizvodnjo novih produktov, storitev. Želimo vlagati tudi v to, da bi porabili manj energije, bili bolj prijazni do zaposlenih z avtomatizacijo in robotizacijo, da bi bili bolj prijazni do okolja, vlagati nameravamo tudi v čiščenje odpadnih voda," je povedal direktor Vinko But. Z investicijami želijo zagotoviti konkurenčnost, se izogniti ročnemu delu ... - kar pa ne pomeni, da bodo potrebovali manj zaposlenih, je poudaril direktor.