Prostorsko načrtovanje je bilo leta ena glavnih težav razvoja Celja. Novogradnje so se sprejemale na temelju podrobnih občinskih načrtov. Vendar tudi to bi lahko najdlje počeli do konca minulega leta. Glede na to, da je občina lani razgrnila občinski prostorski načrt (OPN), zabeležila pripombe občanov in OPN znova poslala 40 soglasodajalcem, a je le polovica od teh uspela podati svoje mnenje na pripombe, je državni zbor decembra podaljšal rok za sprejem OPN (ne le za Celje). "Kot so zapisali na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP), bi se lahko v skladu z veljavnim zakonom o urejanju prostora občinski prostorski akti kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor uporabljali le do konca leta 2024, zato je bilo za preprečitev družbene, gospodarske in okoljske škode nujno podaljšanje roka uporabe starih občinskih prostorskih planov ter roka veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev. Rok je bil tako podaljšan do 30. oktobra 2026," so sporočili s celjske občine. "Ob preverjanju stanja smo na ministrstvu ugotovili, da vzroki za nastalo situacijo niso zgolj v neaktivnosti občin, pač pa pogosto tudi v tem, da občinam ne uspe uskladiti zahtev državnih nosilcev urejanja prostora - ali pa na njihova mnenja čakajo nerazumno dolgo," so dejali na MNVP.
V Celju so predlog OPN 40 nosilcem urejanja prostora poslali jeseni. "Polovica je že podala pozitivna mnenja. Imamo eno negativno mnenje Direkcije RS za vode, vezano pa je na poplavno varnost. Vemo, da se je hidrologija porečja Savinje močno spremenila, karte so še v izdelavi, tako so intenzivni pogovori vsak teden. Vse z namenom, da najdemo rešitev, ki bo ustrezna za poplavno varnost kot prostorski razvoj,“ je opisal celjski župan Matija Kovač. "Ko bo kaj bolj dokončno, bomo javnost takoj seznanili s tem. Naš cilj je, da bi bil OPN sprejet v prvi polovici leta 2025, a vse je odvisno od pridobivanja mnenj."
Kot je še dodal, vse napore vlagajo tudi v usklajevanje s preostalimi nosilci urejanja prostora, od katerih še niso prejeli mnenj. Ta usklajevanja zajemajo tekstualni in grafični del OPN, vključno s pobudami za spremembo namenske rabe zemljišč, ki so bile že javno razgrnjene. "Pričakujemo, da bo država uskladila stališča svojih resorjev in na ta način omogočila nadaljnji prostorski razvoj pomembnega regionalnega središča, kakršno je Celje. Brez tega koraka se tvega stagnacija, ki bi imela negativne dolgoročne posledice za Celje in širšo regijo," je opozoril Kovač.
