Izjemne starorimske freske še kar skrite v vlagi in plesni

Poleti bo minilo pet let, odkar so ob obnovi tlakov na Muzejskem trgu v Celju naleteli na izjemne rimske najdbe. Najbolj so izstopali bogate živobarvne freske iz 1. stoletja našega štetja in poslikan strop, kar je izjemna redkost tudi v evropskem merilu, a javnosti še niso in še lep čas tudi ne bodo na voljo za ogled. Da tudi minulo leto ni bilo tisto, ki bi omogočilo ogled fresk, je žal direktorju Pokrajinskega muzeja Celje Stanetu Rozmanu. "Težave, s katerimi se soočamo, so precejšnje, zato se zadeva odmika. Upali smo, da bomo otvoritev kot kronski dragulj dočakali letos, ko praznujemo 140 let muzeja, a bomo verjetno morali počakati do naslednjega leta," pravi Rozman.

Težavi sta pravzaprav dve. Freske še niso v celoti restavrirane; strop tako še restavrirajo v Restavratorskem centru v Ljubljani. Druga težava je vlaga, ki se je po končanju prenove tlakov na Muzejskem trgu izjemno povečala. "Zaradi tlakovanja trga so se spremenili vodni tokovi in naenkrat smo imeli v našem lapidariju bistveno večji odstotek vlage kot pred obnovo. Prej je bila 45 odstotkov, po obnovi je narasla na 85. Pojavile so se plesni, ki jih je bilo treba zatreti, obenem smo morali v projektno dokumentacijo vgraditi aklimate - razvlažilce zraka," opisuje direktor.

Rešili dve težavi hkrati

Nova težava, ki je nastala, je, kam umestiti aklimate v zaščiteni in delikatni Stari grofiji. Glede na to, da se že leta trudijo, da bi na zunanji strani grofije, v kateri je muzej, postavili dvigalo in tako ogled zbirk in predvsem znamenitega celjskega stropa omogočili tudi gibalno oviranim, se je rešitev sedaj pokazala ravno v povezavi z dvigalom. "Aklimate bomo skrili v del, kjer bo dvigalo. S tem bomo ubili dve muhi na en mah. Verjamem in sem optimist, da bo ta zamuda dala boljši rezultat, kot če bi delali po prvotnih planih."

Vlaga je Pokrajinskemu muzeju Celje preglavice povzročala že pred leti, ko so v obnovljenem delu Knežjega dvora postavili znamenito Mesto pod mestom. "Knežji dvor je celo bolj občutljiva stavba kot Stara grofija, in ko smo hoteli te aklimate prostorsko umestiti, prostora nismo našli. Imeli smo to srečo, da smo po izolaciji ploščadi na Knežjem dvoru in vgradnji manjših ventilatorjev zmanjšali vlago na sprejemljivo mero, kajti v nekem trenutku smo imeli stoodstotno vlago. Takoj po otvoritvi, prvo zimo, smo morali prostor zapreti, ker je dobesedno teklo s stropa. Pričakovali smo, da bomo na podoben način težave reševali tudi tukaj v Stari grofiji. V lapidariju je velik rezervni prostor za zrak in bi s kroženjem držali to zgodbo na isti ravni, a stvari so se spremenile po dokončanju Muzejskega trga, saj se je vlažnost radikalno povečala, zato smo morali najti nove rešitve. Zraven je ostal problem umestitve dvigala, zanj smo celo zbirali podpise, ker sta se dve strokovni instituciji dobesedno na polno sporekli o tem vprašanju. Na srečo smo stvari umirili in našli rešitev, ki je v interesu enih in drugih."

Bolj posebne kot v PompejihOb tem je treba rešiti še eno zagato - denar. Financer postavitve razstave kot tudi dvigala je Mestna občina Celje, ki 600 tisoč evrov, kolikor bi jih potrebovali, v letošnjem proračunu ni predvidela. "V pogovoru z županom Bojanom Šrotom bi eventualno pri rebalansu lahko to vključili. Tako bi se dela začela že v letošnjem letu in zaključila v naslednjem. Sem optimist in pričakujem, da bo ta zadeva šla čez," pravi Rozman.

Kdaj bi bila potem razstava fresk, ki jo Celju zavida marsikatera strokovna javnost, končno odprta? "Od trenutka, ko vstopijo gradbeniki, do postavitve razstave potrebujemo okoli devet mesecev. Tukaj ne gre le za ureditev novega razstavišča, ampak tudi ureditev celotnega notranjega lapidarija. Imamo namreč izjemno bogat lapidarij. V Celju je 95 vseh kamnitih spomenikov iz rimskega obdobja iz marmorja. To je tak procent, kot ga nima praktično nobeno drugo antično mesto."

Tudi takšne freske, kot so jih našli pred skoraj petimi leti, je le redkokje najti. "Stenske poslikave so bile sicer dokaj pogoste v evropskem prostoru. A tisto, kar našim freskam daje izjemno vrednost, je, da je našim kolegom uspelo prepoznati, da ne gre zgolj za navadne stenske freske, ampak da gre za strop rimske hiše. Ti so pa izjemno redki. Mi imamo deset kvadratnih metrov stropa, v celi Avstriji ga imajo le kvadrat, pa še o tem nisem povsem prepričan," poudarja Rozman. Mednarodna strokovna skupina, ki proučuje te freske (zadnji sestanek so imeli decembra), pa sedaj ugotavlja, da so najdene freske posebne še po nečem drugem: "Čakamo na dokončno potrdilo, da ne gre za navadne, klasične freske, ampak za freske, pri katerih so uporabili tako tehniko, da so jih premazali z voskom (danes bi rekli, da so jih naredili vodoodporne). To strokovna javnost pozna, a žal je tega zelo malo ohranjenega. Tam, kjer so to imeli v večji meri, pa tega niso prepoznali. Recimo za freske iz Pompejev, ki so bile zagotovo premazane, strokovnjaki ne morejo potrditi, ker so jih kasneje tudi sami premazovali. Torej ne morejo potrditi, da so bile v originalu tudi na ta način zaščitene."

S celjskih fresk se prepozna tudi, da naročnik fresk ne le, da je imel denar, temveč je bil seznanjen tudi z zadnjimi modnimi trendi. "V glavnem so na freskah prizori iz Ovidovih Metamorfoz. Na primer znana zgodba o Amorju in Psihi. Zanimive so tako tematsko kot po barvnih odtenkih. Barve so bile v času rimskega imperija in tudi kasneje drage. Nekateri barvni odtenki so se tehtali z zlatom in v Celei smo našli vse barve, ki so bile takrat moderne - od pompejansko rdeče do modre, to sta bili tipični najdražji barvi." Kako je mogoče, da so v Celei živeli tako premožni posamezniki, pa je tema, ki še ni v celoti argumentirana.