Mozirski gaj je po uspešni Božični bajki konec marca znova odprl svoja vrata in stopil v že 48. sezono. Pomlad so tudi letos pozdravili z razstavo cvetja, ki park vsako leto obarva v živahne barve in privabi številne obiskovalce. Pred velikonočnim vikendom smo preverili utrip gaja ter se z Majo Horvat, vodjo odnosov z javnostmi, pogovarjali o pričetku letošnje sezone in novostih, obisku v minulih sezonah in zahtevni obnovi po poplavah, ki so gaj močno zaznamovale.
Mozirski gaj bo odprt do prve polovice oktobra, nato pa bo vrata zopet odprl decembra, ko ga bo znova krasilo skoraj dva milijona lučk
Mozirski gaj ima v Zgornji Savinjski dolini posebno mesto. Na pobudo mozirskega turističnega društva je Krajevna skupnost Mozirje v sodelovanju z ribiško družino, planinskim, čebelarskim in hortikulturnim društvom ter Društvom vrtnarjev Slovenije leta 1974 začela urejanje Mozirskega gaja. Podjetje za urejanje voda Nivo iz Celja je izdelalo geodetski posnetek, ki je vseboval tudi urbanistično rešitev s spremembo namembnosti zemljišča. Nekdanja gmajna, ki so jo domačini koristili za pašo živine, je obsegala dobrih pet hektarov, ko pa so pašo opustili, je prostor zaraslo gosto grmičevje, kjer so se kopičila divja odlagališča odpadkov. Tvorci Mozirskega gaja, med katerimi velja še posebej izpostaviti takratnega predsednika mozirskega turističnega društva Ivana Zupana in vrtnarja Jožeta Skornška, so v parku postavili nekaj etnografskih objektov, da bi obiskovalcem pričarali podobe iz življenja naših prednikov. Kašča, kovačija, čebelnjak, vodni mlin, preužitkarska hiša govorijo o tem, kako so ljudje živeli nekoč. Slovesno so ga odprli 27. aprila 1978, vse od takrat pa vsako leto privabi lepo število obiskovalcev. Tudi letos jih čaka pestra sezona.
Niso še na nivoju obiska pred poplavami, a so z njim vendarle zadovoljni
Preden obiskovalci vstopijo v Mozirski gaj, jih na vratih, poleg delovnega časa, pričaka lesena deska, ki označuje, do kod je segala voda 4. avgusta 2023. Narasla Savinja, ki je takrat na Savinjskem pustila pravo razdejanje in s seboj odnašala hiše, ceste in mostove, ni prizanesla niti Mozirskemu gaju. A o tem, da je leta 2023 Savinja v parku pustila pravo razdejanje, danes ni več duha in sluha. Mozirski gaj je obnovljen in ga že krasi na tisoče tulipanov, narcis, hijacint, mačeh in drugega pomladnega cvetja, ki vsako leto privabijo številne obiskovalce od blizu in daleč. Da so z obiskom na splošno zadovoljni, nam je povedala Horvatova. "Kakšna leta nas obišče več ljudi, kakšna leta manj. Mogoče še nismo prišli čisto nazaj na tiste številke pred poplavami," pravi. Večjih novosti pri razstavi pomladnega cvetja ni. "Kar zadeva cvetje, je bolj ali manj podobno kot v preteklosti. Gredice malce menjamo, preoblikujemo. V zadnjih letih smo začeli dodajati veliko hijacint, stalnica so tudi mačehe, ker so zelo prijazne in zdržijo vremenske spremembe. Še vedno pa so naš paradni konj tulipani," pojasnjuje Horvatova. Čeprav so znani predvsem po tulipanih - pri njih namreč vsako pomlad zacveti več kot 150 tisoč tulipanov različnih vrst - so se letos odločili, da se tradicionalna razstava ne bo imenovala zgolj razstava tulipanov, temveč kar razstava pomladnega cvetja. "Vsa leta do zdaj smo govorili, da gre za razstavo tulipanov. Ne gre za to, da bi jih bilo letos kaj manj, ampak v zadnjih letih opažamo, kako je narava nepredvidljiva. Včasih je bil vrh razcveta tulipanov okoli prvomajskih praznikov, zdaj pa ob lepem in ugodnem vremenu začnejo cveteti že veliko prej in okrog prvomajskih praznikov že odcvetijo. S to spremembo smo želeli opozoriti, da je pomlad lepa v vseh svojih oblikah in barvah, ne samo zaradi tulipanov," opisuje sogovornica. Ob ugodnem vremenu računajo, da bodo letos v polnem razcvetu v sredini aprila.
Mozirski gaj smo obiskali v sončnem petkovem dopoldnevu, ko je v parku še vladal miren predpraznični utrip. Med cvetličnimi gredami smo srečevali posamezne sprehajalce, večinoma upokojence in mlade družine, ki so si pred velikonočnimi prazniki privoščili trenutek oddiha v naravi. Na sprehodu smo zmotili 80-letni Mojco in Marijo. "Mozirski gaj sva obiskali že v času božiča, ko so ga krasile lučke. Bilo je zelo lepo, zato sva si želeli park ogledati še v času, ko vse cveti," sta dejali. Da jima je všeč, da je v parku čez teden bolj mirno, saj sta si lahko cvetje ogledali v miru in tišini, sta še dodali. Da več obiskovalcev beležijo med vikendi, sicer pa je višek vedno nekje v času prvomajskih praznikov, pojasnjuje Horvatova.
Kaj jih še čaka letos?
Ko so januarja, po uspešno izpeljani Božični bajki, park zaprli, so v njem znova veliko postorili. "Posebno skrb smo namenili našim zgodovinskim objektom. Včasih se mogoče kar malo pozablja, da je park cvetja tudi muzej na prostem, kjer je mogoče izvedeti zelo veliko o zgodovini Zgornje Savinjske doline," poudarja Horvatova. Popolnoma so obnovili tudi okolico Kmečke hiše, v času posebnih dogodkov pa bo Mozirski gaj imel tudi širšo kulinarično ponudbo. Ena večjih letošnjih novosti je tudi nov rastlinjak, kaj bo v njem, pa še ne želijo izdati. Razstava pomladnega cvetja bo potekala vse do 3. maja, je pa v pomladni in poletni sezoni park odprt vse dni v tednu – tudi ob praznikih – od 9. do 19. ure. Med prvomajskimi prazniki, med 25. aprilom in 2. majem, pa razstavo vedno obogatijo še z dodatnim programom. Letos bodo, če jim bo to dopuščalo vreme, gaj krasili eksotični avtomobili in znameniti mustangi. Sicer pa pripravljajo še druge tradicionalne razstave. Avgusta se bo v Mozirskem gaju odvila razstava tropskih živali Bioexo, septembra jih čakata 16. tekmovanje za najtežjo bučo ter razstava buč velikank in jesenskega cvetja. Mozirski gaj bo odprt do prve polovice oktobra, nato pa bo vrata zopet odprl decembra, ko ga bo znova krasilo skoraj dva milijona lučk. Se pa, kot napoveduje Horvatova, v parku obetajo še nekateri drugi dogodki, o katerih bodo pravočasno obveščali na družbenih omrežjih in njihovi spletni strani.
