Dijaška skupnost Celje: Primerov medvrstniškega nasilja je (pre)več, zato pristojne pozivamo k ukrepanju

Celje je ta teden pretresla novica o novem medvrstniškem nasilju. Policija je preiskala primer napada sedmih mladostnikov na dva sovrstnika (eden je huje poškodovan), ki se je zgodil v začetku februarja. Ni šlo za zamere, temveč so mladostnika napadli zaradi želje po nadvladi nad njima, zbujanja strahu in uveljavljanja med vrstniki, so ugotovili policisti. "V Dijaški skupnosti Celje ostro obsojamo dogodek medvrstniškega nasilja med mladoletniki 3. februarja letos in z veliko mero zaskrbljenosti ugotavljamo razloge, zakaj se med slovenskimi dijaki vse pogosteje ustvarjajo trenja, maščevalni odnosi in želja po nadvladi," so se na dogodek odzvali v Dijaški skupnosti Celje, ki ji predseduje Nik Slemenšek. "Močno nas žalosti dejstvo, da se je skupina sedmih najstnikov fizično znašla nad dvema mladoletnikoma zaradi vzbujanja strahu in uveljavljanja pred vrstniki. Takšnih in podobnih dokazovanj je med dijaki vse več, a zdi se nam, da z vseh strani premalo ukrepamo. S poostrenim varovanjem srednjih šol in z obsežnimi ukrepi smo v šolskem prostoru vsaj delno omejili število nasilja, a žal se je to v veliki meri preneslo na izvenšolski čas, ko dijaki dobijo občutek svobode. To se je dogajalo v soboto ponoči," poudari Slemenšek.

Ostali primeri se ne zgodijo pred kamerami 

Primer, ki so ga policisti raziskali s pomočjo varnostnih kamer, še zdaleč ni edini, dodaja. "Dijaki vedo, da je tega veliko, a to v javnost ne pride. To se dogaja za zaprtimi vrati, za kamerami, je pa žal problematika, s katero se soočamo in jo je treba nekako zaustaviti. Imamo primer, ko dijak štiri leta ni izpostavil, kaj se mu je dogajalo. Šele na koncu 4. letnika je povedal. V tem času se lahko mentalno stanje takšnega dijaka močno poslabša," opisuje Nik Slemenšek. Ne le fizično nasilje, aktualne so tudi druge vrste nasilja, kot je zloraba e-pošte za posredovanje vsebin, ki osramotijo posameznika. Ali zloraba instagram profilov in podobno, našteva sogovornik. "Pred kratkim so se na eni od celjskih šol dogajale zlorabe z mejli. Vsaka šola ima namreč sistem, da lahko en mej pride do vseh dijakov. Ta šola je ustrezno ukrepala in to uspešno zamejila," je opisal predsednik skupnosti, več o vsebini elektronske pošte in podatkov o šoli pa ni razkril.

Dijaki stisko skrivajo tudi pred starši 

"Žal se v sodobnem svetu večina sporov in trenj začne na spletu. Spletnega nasilja v Sloveniji še ne dojemamo kot resne grožnje človekovi varnosti, ampak ga velikokrat jemljemo kot samoumevnega. Dijaki pred starši namerno prikrivajo vsebine, ki vsebujejo medsebojno obtoževanje oziroma resne grožnje s fizičnim nasiljem. Namesto da bi se sistemsko lotili omejevanja neprimernih vsebin za mladoletnike, smo v Sloveniji prepuščeni času in trendom, ki jih z odprtimi vrati sprejemamo iz tujine. Mi nasilje vsaj delno lahko zaustavimo tako, da o tem v šolah ozaveščamo. Je res, da so šole veliko naredile, da je nasilja v šolah manj, vendar se je nasilje sedaj prestavilo v izvenšolski čas. To je bilo, kot rečeno, v soboto ponoči. Človek se vpraša, kako je bil izdelan plan, da se jih je toliko zbralo točno tam hkrati. Ker avtomatsko, če imaš nekoga ob rami, je spodbuda, da narediš neko sramotno dejanje, večja. Vse je bilo organizirano. Dokazovanje, izpostavljanje pred drugimi, želja po nadvladi. Po srednji šoli vseeno to malce izgine. Srednja šola je pa vrhunec tega dogajanja," izpostavi sogovornik.

Ozaveščanje je ključ, da nasilneži ostanejo brez bodreče publike

Kje dijaška skupnost vidi rešitve? "Izvedli bomo še več predavanj v šolah, kot jih je bilo do sedaj, da se problematika izpostavi. Predvsem pa bomo pozvali dijake k preventivi in samoravnanju ob določenih situacijah. Podobni dogodki namreč v prihodnosti vodijo v številne težave z duševnim zdravjem. Po izkušnjah sodeč, žrtve verbalnega in fizičnega nasilja posledice nosijo čez celotno srednješolsko obdobje. Morda se da kaj narediti tudi še v šolskem sistemu. Ne gre pozabiti še na težave v odnosu profesor–dijak; kriteriji, ki niso enaki, ali sistem obravnave, ki ni enak - tega je ogromno," pojasni Nik Slemenšek in pričakuje, da se bodo težave začele obravnavati tudi na nivoju države.