Predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok je na tokratni novinarski konferenci, kjer so tik pred redno letno skupščino predstavili rezultate letošnjega poslovanja, temeljito opisal stanje na trgu titanovega dioksida, ki je paradni konj največje celjske tovarne. "Kemijska industrija je že nekaj zadnjih let pod izredno močnim pritiskom konkurence. Razlogov je več, od evropskih predpisov, ki niso naklonjeni tovrstni industriji, do energetskih kriz, zato ni čudno, da je kar velik del evropske kemijske industrije že zaprl svoja vrata; po nekaterih podatkih se je zaprlo že 10 odstotkov kapacitet. Pravi cunami v industriji titanovega dioksida je bil lani, ko so zaprle tovarne na Nizozemskem, Španiji, Veliki Britaniji ter dve tovarni v Nemčiji. Tri so bile v stečajnem postopku prodane, zato bodo verjetno pod novim lastništvom znova odprle svoja vrata, vsaj dve ostajata trajno zaprti," je opisal svojo konkurenco.
Prodajajo le tam, kjer je kitajska konkurenca omejena
To dejstvo bi sicer lahko bilo voda na njihov mlin, a tudi sami niso imuni na razloge, ki so tovarne pahnili v stečaje. Še vedno se namreč soočajo z močno in dumpinško konkurenco iz Azije. Na Kitajskem je gradbeništvo, kjer se porabi največ titanovega dioksida, v upadu, kar pomeni, da se njihove tovarne belega gradbenega materiala (v zadnjih petih letih so postavili veliko novih obratov proizvodnje titanovega dioksida) soočajo s presežki. Sami zato svojih kupcev na tako imenovanih tretjih trgih sploh ne iščejo. "Naš fokus je tam, kjer zaradi carin ni kitajskega cenovnega dumpinga, na primer celotna Evropska unija, Združene države Amerike in po novem tudi Brazilija, ki z novimi antidumpinškimi tarifami velja za eno najbolj zaščitenih trgov proti kitajski robi. Prve kontejnerje za Brazilijo odpremljamo že v drugem kvartalu leta," je napovedal Skok.
Poslovanje prvega kvartala 2026 je opisal kot stabilno in, čeravno s slabšimi rezultati kot v enakem obdobju lani, povsem pričakovano. Prihodki od prodaje so znašali 50 milijonov evrov, kar je 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, čisti dobiček pa je znašal 3,1 milijona evrov, kar je 52 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. "Ti rezultati za upravo niso presenečenje, saj smo napovedali, da bodo letošnji rezultati precej slabši. Celotna letošnja prodaja naj bi znašala 194 milijonov evrov, dobička naj bi na letni ravni bilo osem milijonov evrov. Po prvem kvartalu ocenjujemo, da so ti rezultati nadplanski, čeprav bistveno nižji od lanskih," je poudaril Skok in velik del uspeha pripisal dejstvu, da so njihove proizvodne kapacitete ves čas več kot 95-odstotno zasedene, kapacitete konkurence pa približno 75-odstotno.
Manj vonjav po gnilih jajcih
Članica uprava in tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič je poudarila, da so lani še dodatno znižali emisije žveplovega dioksida, prahu in vodikovega sulfida, ki ga zaradi značilnega vonja po gnilih jajcih občani najhitreje zaznajo in nanj opozorijo. "Že dolgo smo pri tem pod predpisanimi mejnimi vrednostmi, ob tem pa se vseeno še vedno trudimo, da znižujemo emisije. Ker se zavedamo, da je vsak pojav negativnih vonjev v okolju za sosesko, v kateri delujemo, moteč, nadaljujemo s stalnimi vlaganji. Skladno s tem, kar pač tehnika omogoča, ker absolutnih čiščenj seveda nikjer ni," je poudarila tehnična direktorica. Med 17 milijoni investicij je dobra tretjina okoljske narave.
Najbolj jih skrbi trg žvepla
Težav na trgu, ki vplivajo na letošnji manjši dobiček, je veliko – od visokih cen energentov do povečanih stroškov transporta. Predvsem pa jih v nadaljevanju skrbi geopolitična napetost na Bližnjem vzhodu, saj se tesno z višanjem cene nafte zvišuje tudi cena žvepla, ki nastaja pri predelavi nafte. "Žveplo je ključni reagent v tako imenovanem sulfatnem postopku pridobivanja proizvodnje titanovega dioksida. V tem postopku se porabi velika količina žvepla, cene žvepla pa so se v za zadnjih 12 mesecih ekstremno zvišale – tekoče žveplo do 160 odstotkov, trdo žveplo pa do štirikrat. Globalna trgovina z žveplom se dogaja na Bližnjem vzhodu in le skromne količine prehajajo skozi Hormuško ožino. Žveplo je obenem zelo uporabna kemikalija in se uporablja v številnih verigah, tudi prehranskih verigah za izdelavo umetnih gnojil. Zato so nekatere države, denimo Kitajska, že prepovedale izvoz žveplove kisline, ker jo želijo zadržati doma kot strateško surovino. Enako sta storili Rusija, Turčija. Obstaja tveganje, da bo prišlo do fizičnega pomanjkanja žvepla," je opozoril.
"Težav na trgu, ki vplivajo na letošnji manjši dobiček, je veliko"
Stanje na trgu bo kupce prisililo, da si bodo naredili nekaj zalog titanovega dioksida, zato Skoka poslovanje v drugem kvartalu leta še ne skrbi. "Bolj sem pesimističen za drugo polovico leta. Vse bo odvisno od tega, kako bo se razrešil ta zaplet okoli Irana," je napovedal predsednik uprave. Vseeno v podjetju še ne varčujejo ne pri investicijah, ne pri izplačilih dividend. Slednje ostajajo enako kot lani – vsak delničar bo prejel 1,80 evra na delnico. To je sicer nad ustaljeno dividendno politiko, po kateri so vsako leto delničarjem razdelili polovico dobička. "Moramo skrbeti za vse deležnike, med katerimi so tudi delničarji. Likvidnost Cinkarne je še vedno na zavidljivo visokem nivoju; mesečno imamo na računu med 50 in 60 milijonov evrov visoko likvidnih sredstev, ki jih sicer tudi plasiramo v določene naložbe. Naši konkurenti se pretežno financirajo z dolgom, cinkarna že vsa leta s kapitalom, zato se nam ni zdelo primerno, da bi že v tem trenutku omejevali dividendo zaradi slabih razmer na trgu," je pojasnil prvi mož Cinkarne.
Ob tem niso pozabili na okoli 700 zaposlenih v podjetju, saj so lani in deloma letos poleg obveznega božičnega regresa prejeli še okoli 1.400 evrov nagrade za poslovno uspešnost, še ta mesec jim bodo izplačali še 2.400 evrov letnega regresa.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
