Rozmari Petek
Ko je že bilo videti, da bodo po letih boja šaleške občine dokazale, da Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) zadnji dve leti neupravičeno dviguje ceno ogrevanja, se je spet zalomilo. Vsaj zadnja dviga cene ogrevanja (novembra lani in januarja letos) je namreč TEŠ upravičeval z dragimi nakupi emisijskih kuponov, dokler ni šoštanjska občina letos poleti z ministrstva za okolje in prostor prejela dopis, v katerem je bilo jasno navedeno, da TEŠ s tem sploh nima stroškov. Natančneje, za del goriva, to je premoga, porabljenega za proizvodnjo toplote, prejme emisijske kupone brezplačno, torej plačuje le za emisije, ki jih povzroča zaradi proizvodnje električne energije.
Okoljski minister si je premislil
Komunalno podjetje Velenje (KP) ter občini Šoštanj in Velenje sta zato TEŠ v odprtem pismu pozvali, naj povrne neupravičeno zaračunane stroške, ki jim jih zaračunava vsaj od dne 1. novembra lani, ko so dvig pojasnili z višjimi stroški emisijskih kuponov. Rok za povračilo stroškov so določili 15 dni od prejema odprtega pisma, ki jim je bilo poslano v začetku julija letos. Koliko ti znašajo, niso zapisali. So pa januarja pojasnili, da celoten dvig ogrevanja zanje pomeni mesečno okoli 150 tisoč evrov izgube, saj razlike med staro in novo ceno občanom niso zaračunali, temveč je in še vedno bremeni samo KP Velenje, ki mrzlično išče nove in nove notranje rezerve.
Videli, pa vseeno ne morejo izpodbijati
Da se bodo cene ogrevanja končno spet pocenile oziroma vrnile na "normalno raven", se je na veliko obetalo februarja letos, ko so z velenjske občine sporočili, da bo Agencija za energijo po novi odločbi informacijskega pooblaščenca vendarle morala razkriti, na katerih podlagah je TEŠ maja 2017 občutno podražil ogrevanje. Na velenjski občini so se kar leto dni trudili, da bi pridobili te podatke, saj so od prvega dviga naprej sumili, da je TEŠ neupravičeno "obesil" preveliko stroškov na samo ceno ogrevanja. To sta zatrjevala tako takratni direktor KP Velenje Uroš Rotnik, ki je kot nekdanji direktor TEŠ opozarjal, kaj sodi v ceno ogrevanja, kot velenjski podžupan Peter Dermol, ki je v preteklosti tudi vodil elektrarno. A od takrat do danes o tem niso nič več spregovorili. Služba za odnose z javnostmi je na naše konkretno vprašanje pojasnila, da lahko to vprašanje pristojnim postavimo šele v ponedeljek na tiskovni konferenci ob 60-letnici centra mesta, Peter Dermol se na naše klice ni odzval, šele s KP pa je končno prišlo pojasnilo, da so podatki sicer res pokazali, da je TEŠ pri prvem povišanju cene leta 2017 v kalkulacijo vključil povečane stroške materiala, storitev in tudi dela. "Žal pa nam pri TEŠ niso podrobneje razkrili razlogov za takšna povišanja stroškov. Ker KP kot tudi lokalni skupnosti nismo udeleženci v postopku potrjevanja cene od Agencije za energijo, nimamo nobenega pravnega sredstva za izpodbijanje kalkulacije proizvodne cene TEŠ."
Zaradi odpadkov v Celju pocenitve
A kljub mnogim dvigom cen TEŠ, ki so od maja 2017 do danes ogrevanje podražile z 11 evra za megavatno uro na 21,32, je ogrevanje – vsaj njen variabilni del – v Velenju še vedno najcenejše. Po podatkih, ki so jih zbrali v celjski Energetiki, je na tretjem mestu na lestvici najcenejšega ogrevanja sedaj Celje, čeprav je cena ogrevanja kar dvakrat višja kot v Velenju. S 1. septembrom so namreč variabilno ceno daljinskega ogrevanja pocenili za 2,45 odstotka, kar je v zadnjih šestih letih že šesta pocenitev. Pred šestimi leti je cena za megavatno uro znašala 51,53 evra, danes je 43,90 evra.
"V Celju se je variabilni del cene daljinskega ogrevanja v zadnjih šestih letih znižal za 15 odstotkov, predvsem zaradi termične obdelave odpadkov in blata v Toplarni Celje. Med slovenskimi občinami ima za zdaj le še Velenje nižjo ceno variabilnega dela daljinskega ogrevanja in le malenkost nižjo Ljubljana," po zbranih podatkih ugotavljajo v Energetiki Celje. Znano je, da se TEŠ v zadnjem času trudi, da bi tudi v bloku 6 lahko sosežigali odpadke. Ali bo to lokalna skupnost sprejela v zameno za morebitno pocenitev ogrevanja, je še prezgodaj reči.
