Pred petnajstimi leti, 10. maja 2010, so v Celju prvi opravili operacijo prostate s pomočjo robota. Vse do leta 2018 so bili edini, ki so opravljali posege, ki pacientom prinašajo kup koristi, predvsem veliko hitrejše okrevanje. "Rak prostate je najpogostejši rak pri moških, letno v Sloveniji zboli okoli 1600 moških in več kot polovica teh je primerna za operativno zdravljenje. Začeli smo z njimi, potem smo kmalu začeli operacije tumorjev ledvic, mehurja, določenih poškodb v predelu trebuha; abdominalna kirurgija lahko naredi veliko operacij, trenutno pa je najbolj aktualna ginekologija, ki ima velik potencial," opisuje predstojnik urološkega oddelka Sandi Poteko. Marca letos so začeli robotsko asistirane operacije opravljati z novim robotom, tretjim po vrsti, za katerega so odšteli skoraj 600 tisoč evrov. Z njim so opravili že skoraj 50 operacij, od leta 2010 pa so s pomočjo robota opravili več kot 3400 operacij. To pomeni, da je vsaj 3400 pacientov zaradi manjših in bolj natančnih rezov hitreje okrevalo in ponovno na polno zaživelo. "Za bolnike je to velika prednost. Ko smo delali klasične posege prostate, bolnik dva dni ni smel jesti, tretji dan je vstal, sedmi do deseti dan je šel domov. Sedaj bolniki prvi dan po operaciji vstanejo, nič jih ne boli, dobijo jesti in naslednji dan gredo domov," opiše Poteko.
Vedno med kladivom in nakovalom
A takšnega "luksuza" zdravstvena zavarovalnica sprva ni hotela plačati v celoti. "Ko so naši kolegi pred dvema desetletjema razmišljali o tem in prebili led v državi, sprva niso imeli večinske podpore znotraj stroke," je opomnil strokovni direktor prof. dr. Radko Komadina. "Plačnik plačuje programe po vnaprej dogovorjenih dogovorih. On nima nobenih koeficientov za povečevanje zahtevnosti za nove metode. Pri nas je sistem izboljšav narejen tako, da tisti, ki uvaja novo metodo, jo mora uvajati skoraj iz lastnega žepa, potem se to poravna s tako imenovanim terciarnim denarjem, ki je bil klasičen princip v naši državi še v prejšnjem sistemu, torej retrogradno poravnavanje stroškov za uvajanje novih metod. V sodobni Sloveniji smo na nek način pahnjeni na trg in vsaka bolnišnica je stimulirana, da sama nenehno izboljšuje svojo tehnologijo. Pri tem smo v konfliktu – mi si želimo delati nove, boljše stvari, žal se praviloma to dela z novimi tehnologijami, ki prihajajo iz industrije, ki ni humanitarna dejavnost. Zato smo vedno med kladivom in nakovalom. Država ima svoja strokovna telesa, ki tehtajo stroškovno učinkovitost oziroma upravičenost novih metod, ki imajo finančno posledico za plačnika in imajo vgrajene zavore, da je nek vzdržen sistem financiranja. Zato moraš na poti do cilja za uvedbo nove tehnologije preskočiti številne ovire," je opisal Komadina. Prav pri tej oviri so trenutno na področju ginekoloških robotskih operacij. "Želim si, da bi se ginekološke operacije še bolj okrepile. Je pa problem plačilo. Ti operativni posegi niso dovolj vrednoteni, zato ne veš, ali bi začel delati na račun lastne finančne škode, ker dolgoročno se bo izšlo," je dodal Poteko.
Kako poteka robotska operacija
Novega robota sestavljajo kirurška konzola, robotski stolp, stolp za prenos slike in inštrumenti. Kirurg med operacijo nima stika s pacientom, temveč sedi ob konzoli in s posebnimi vodili na kirurški konzoli vodi gibanje in delovanje inštrumentov, ki so pritrjeni na robotski stolp. Slika, ki jo vidi v kirurški konzoli, je tridimenzionalna in desetkrat povečana, inštrumenti se lahko obračajo še bolj fleksibilno kot človeška roka, vgrajeni filter pa odpravi tresenje rok in omogoči izredno natančno gibanje inštrumentov. Te tehnološke rešitve operaterju omogočajo natančno izpeljavo operacije. Dodatne inštrumente operater vstavi v trebušno votlino skozi vodila, ki jih vbode vanjo v spodnjem delu trebuha na sredini ter levo in desno v bližini medeničnih kosti. Rezi na koži so običajno dolgi med enim in dvema centimetroma, kar pomeni manj bolečin in hitrejše okrevanje v primerjavi s klasično operacijo pri odprtem trebuhu.
Prvo operacijo z robotom je v Celju leta 2010 izvedel specialist urologije in predstojnik urološkega oddelka Sandi Poteko. Pet let kasneje je na področju abdominalne kirurgije z operacijami raka debelega črevesa in danke prvo operacijo opravil specialist splošne kirurgije in predstojnik oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo, prim. asist. mag. Igor Černi, kar je bil znova pionirski primer ne le za Slovenijo, temveč za ves vzhodni Balkan. Novembra lani sta tudi specialist ginekologije in porodništva in predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka, mag. Jakob Koren, ter specialist ginekologije in porodništva, Goran Buser, opravila prvo ginekološko operacijo.
"Nov robotski sistem je za bolnišnico posebnega pomena, saj smo že v preteklosti bili avantgarda na tem področju. V času, ko so nam vsi govorili, da se to ne da, da Celje ni klinična bolnišnica, smo investirali svoj denar, ljudi, jih izobrazili ter s tem rešili nešteta življenja," je nadaljeval direktor bolnišnice dr. Dragan Kovačić. "Nov robot je tudi pomemben signal mladim kadrom, da je bolnišnica strateško usmerjena v razvijanje najsodobnejših tehnologij, sodobnih metod zdravljenja. Signal, da v tej bolnišnici ne glede na dogajanje v družbi ali krize po svetu strokovni razvoj teče dalje. Zdravje jemljemo resno in izpostavljamo, da največji poudarek dajemo boleznim, ki jemljejo največ. Na eni strani so to rakave, na drugi srčno-žilne bolezni."
Operacije na srcu v porodnih krčih
Prav na slednjem področju v Celju poskušajo narediti več, zato so vzpostavili kardiokirurgijo, ki pa je naletela na kar nekaj ovir in kritik v delu strokovne javnosti. "Imeli smo tri nadzore in vse je bilo po pravilih. Le dva bolničarja nista izpolnila svoje dolžnosti in se nista vpisala v register. Je pa težava, da je to deficitaren kader, in ko nekdo zboli, imaš problem. To sedaj rešujemo tako, da se poskušamo ponovno povezati z obema UKC-jema, da bi Celje postalo podaljšek kardiokirurgije, ker se to nam zdi bolj trajna rešitev. Velikokrat se namreč zgodi, da pride do zastojev, denimo v Ljubljani, ker se prostori obnavljajo, v Mariboru, ker nevrokirurški pacienti zavzamejo intenzivni oddelek, mi pa imamo prostor in bi lahko kombinirali z njihovim kadrom, ki si pa želi sodelovanja. Mislim, da bomo našli skupen jezik, ker pacientov je veliko. Vsak dan, ko slikamo srčne žile in zaklopke, generiramo paciente, ki jih lahko zdravi samo kirurg. Naredimo skupaj nekaj za te ljudi, da ne bodo čakali," poziva Kovačič.
Prepričan je, da bodo našli skupen jezik. "Ker ne moreš imeti devet kirurgov v eni ustanovi, če ni dovolj operacijskih in intenzivnih sob, tu pa mirujemo. Iz Maribora bi se v enem avtu lahko pripeljali in pri nas operirali dva ali tri paciente v enem dnevu. Da bi to skombinirali z našimi kadri," pravi Kovačić in dodaja, da se še dobro spomni, kako so tudi v Mariboru počasi razvijali operacije na srcu. "V Mariboru so, ko so začenjali, imeli enake porodne težave, na isti način so se razvijali. Da so se na polno razvili, so potrebovali deset let. Sedaj delujejo na vrhunskem nivoju."
Zaradi pomanjkanja kadra bodo operacije na srcu v Celju opravljali občasno, pa takrat več naenkrat. "Če bi jih sto na leto operirali, bi morali imeti triizmensko ekipo za zdravstveno nego na intenzivnem oddelku, kar ne bi bilo tako racionalno. V vmesnem času pa lahko postelje uporabimo za hude srčne bolnike, ki še niso za operacijo in potrebujejo druge oblike zdravljenja," je dodal Komadina. Letos so v Celju opravili deset operacij na odprtem srcu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
