Eden najbolj reprezentativnih objektov v celjskem mestnem jedru, Knežji dvor, še vedno čaka na celovito obnovo. Dvorec, ki je bil v srednjem veku rezidenca Celjskih grofov, je celjska občina začela obnavljati v 80. letih prejšnjega stoletja. Tretja faza obnove je bila zaključena leta 2012. V tem obdobju so v njegovih kletnih prostorih vzpostavili slikovito razstavo Celeia - Mesto pod mestom, razstavo, ki je do zdaj največja predstavitev ostankov rimske Celeje "in situ". To je bila zadnja večja prenova dvorca. Od takrat so na občini poskušali pridobiti nepovratna sredstva za naslednjo, četrto fazo obnove.
"Knežji dvor je vsekakor ena od stavb, ki že kar nekaj let kliče po resnih posegih. Vemo, da zadnje, četrte faze še nismo mogli začeti izvajati zaradi finančnih omejitev. Lahko pa povem veselo novico, da je Pokrajinski muzej Celje letos preko razpisa za zavode pridobil določena sredstva, tudi v občinskem proračunu smo poskrbeli za dodatna sredstva - in bomo letos obnovili del podstrešja z vzpostavitvijo nove dvorane v vrednosti okoli 400.000 evrov," opisuje celjski župan Matija Kovač.
4
faze še niso mogli začeti izvajati zaradi finančnih omejitev
Dodal je, da so letos ponovno "aktivirali" pred leti izdano gradbeno dovoljenje za četrto fazo obnove. "Izvedli smo nekatera nujna dela za statično razbremenitev objekta, ki je sicer po mojem mnenju ena od bolj ogroženih dediščin v naši državi. Projekt, ki ga imamo, predvideva resno rekonstrukcijo severnega dela stavbe, vključuje znižanje oziroma rekonstrukcijo strehe. Stavba, kot jo zdaj vidimo, je bila namreč velikokrat prezidana v kasnejših fazah - in cilj je, da je končna podoba renesančna, kot je že faza, ki je bila obnovljena pred tem. Redno apeliramo tako na ministrstvo za kulturo kot na druge vladne resorje, da nam pri tem pomagajo. Ocenjena vrednost celotne investicije je namreč okoli osem milijonov evrov,« poudarja župan.
Za vsak primer so pripravili tudi dokumentacijo za omejen obseg, ki je vreden okoli 3,5 milijona evrov. "Toliko bi znašala dela, ki so nujna, da se to dediščino ohrani. Gre za spomenik državnega pomena z resno statično ogroženostjo - in mislim, da tukaj lahko pričakujemo pomoč in podporo države. Upam, da nas bodo uslišali tudi pri reprogramiranjih evropskih kohezijskih sredstev, katerih se nadejamo letos. Če ne bo tako, bomo še naprej z vso odgovornostjo dobrega gospodarja skrbeli za stavbo s proračunskimi sredstvi, seveda na račun kakšne druge investicije, ampak to je velika nuja in odgovornost do dediščine, ki jo v mestu imamo," je še dejal Kovač.
