Navada, da si ljudje voščijo pisno, je stara manj kot dve stoletji. Prve tiskane voščilnice, ki so jih najprej prodajali v dobrodelne namene, so se pojavile v 20. letih 19. stoletja, piše etnolog Damjan J. Ovsec v Veliki knjigi o praznikih. Za domovino novoletnih voščilnic velja stara Avstrija, in ker smo bili Slovenci tedaj v avstroogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali novoletne voščilnice in še pogosteje razglednice.
Vendar pripisujejo prve božične voščilnice Angležu; sir Henry Cole, ravnatelj Viktorijinega in Albertovega muzeja v Londonu, jih je s pomočjo risarja Johna Horsleyja poslal svojim prijateljem. Voščilnica je prikazovala veselo druščino, ki nazdravlja s kozarci, s pripisom A Merry Christmas and a Happy New Year to You. Voščilnico so natisnili v manj kot tisoč izvodih. Šele leta 1851 so začeli na veliko tiskati božične kartice, ki pa so se resnično uveljavile šele po letu 1870, ko se je za nezalepljene ovojnice pocenila poštnina. Pri nas so bile božične voščilnice močno razširjene že na prelomu stoletja. Nobene vrste in načina pošiljanja voščil in voščilnic bonton ne prepoveduje. A lepo je občutiti papir. Lepo je videti lepo pisavo. Vrhunec vsega je pa doma narejena voščilnica. Denar ne more biti izgovor, saj gre za majhne novce, tudi pomanjkanje časa ne - čas imamo, le vzamemo si ga ne. Božično-novoletne voščilnice se vse pogosteje pošiljajo na elektronski naslov in družbena omrežja, kar je sicer manj osebno, a pomembno je sporočilo in to, da smo si za nekoga vzeli vsaj nekaj časa.
Upad števila poslanih SMS- in MMS-sporočil z lepimi željami za novo leto gre seveda prej kot vračanju k tradicionalnemu pošiljanju božično-novoletnih voščilnic pripisati prehodu k novim mobilnim aplikacijam, ki ponujajo še več možnosti. A kljub temu se z roko napisane božično-novoletne voščilnice, prispele po pošti, večinoma še vedno razveselimo bolj kot elektronskega voščila na računalniku ali mobilnem telefonu. Nekateri celo menijo, da še tako vsebinsko globoka misel ali osebno napisano sporočilo, poslano po mobilnem telefonu ali računalniku, ne zmore premagati pridiha "manjpomembnosti", ki se ob tem lahko začuti.
