Velika noč je letos kar hitro na koledarju, kar seveda ne pomeni, da se bomo odrekli kakšnemu običaju ob tem krščanskem prazniku. Mize bodo seveda bogato obložene, tudi zavoljo tega, ker mineva 40 dni od pepelnične srede, ko se je začel post.
Del velikonočnih jedilnikov je tako zakoreninjena tradicija (šunka, jajca, potica), da se nekaterim jedem pravzaprav nikdar ne odrečemo. In tudi recepti za potico na primer ali kako skuhati šunko, da bo ravno prav sočna, se prenašajo iz generacije v generacijo. In vsaka potica ali velikonočna pletenica ima neko svojo skrivnost in vsaki gospodinji je prav njena najboljša.
Tako kot imamo v Sloveniji svoje značilnosti pri velikonočnih jedeh, jih imajo tudi drugod po svetu. Na Finskem na primer pripravljajo posebno jed, imenovano mämmi, naredijo jo iz vode in riža ter začimb, vse pečejo v pečici, in postrežejo s sladko smetano ali jo namažejo na kruh. Na Danskem je običaj, da na maščobi, v kateri so pekli jajca za zajtrk, ocvrejo še pecivo, podobno našim miškam, Danci in Norvežani pa dan pred veliko nočjo v žepu nosijo košček brezkvasnega kruha, ovit v belo platno, ob polnoči pa ga pojedo.
Na Češkem pripravljajo testene krogce, polnjene z makom ali mareličnim džemom in jih potresejo z mandlji, v Nemčiji slovijo po sladkem kruhu, imenovanem stollen, Italijani ob velikonočnih praznikih radi jedo mlado jagnjetino s pečenimi artičokami, še posebej slovesno in razkošno pa velikonočne kolače in peciva okrasijo v Španiji. Grki svoj velikonočni praznik začno z razbijanjem pirhov, praviloma rdečih, potem pa sledi bogato kosilo, pri katerem ne manjka tradicionalni kruh cureki, česnov namaz, caciki, juha iz riža, jajc in limone ter jagnjetina s feta sirom v testu. In za sladico tradicionalna limonina torta.
Zanimiv običaj pa poznajo na drugem koncu sveta, v Polineziji - tam namreč ob veliki noči krstijo nekatere vrste školjk, saj verjamejo, da so povezane z morskimi duhovi, po krstu pa školjke vrnejo v morske globine v prepričanju, da tam začnejo novo življenje.
