
Ne zgolj po barvi kože in obliki lobanje, razlikujemo se tudi po telesni konstituciji. Največ besede pri obliki telesa ima tako dedna zasnova, a kljub temu lahko na oblikovanje in "popravljanje" določenih delov vsaj delno ali celo v večini z vadbo vplivamo sami.
Konstitucionalne teorije osebnosti
S povezavami med telesno zgradbo in drugimi osebnostnimi lastnostmi so se ukvarjali že v Hipokratovem času. Tako so se razvile številne različne konstitucionalne teorije osebnosti, mnenja strokovnjakov pa ne bi mogla biti bolj različna, čeprav naj bi vsa temeljila na celi vrsti študij. Ajurveda kot najstarejši medicinski sistem, ki izvira iz Indije, nas denimo razvršča po treh temeljnih fizioloških procesih (gibanje, metabolizem, struktura) ter klasificira po tako imenovanih došah. Med sodobnejšimi študijami pa veljata za najbolj relevantni Kretschmerjeva tipologija in Sheldonova dimenziologija, ki sta se razvili v prvi polovici 20. stoletja in vse do danes veljata za vrhunec raziskovanja na področju človeške konstitucije. Ujemata se v oceni, da v bistvu obstajajo zgolj trije temeljni tipi konstitucij, ki določajo več kot 80 odstotkov informacij o telesni zgradbi in osebnostnih lastnostih posameznika.
Klasifikacija po ajurvedi
Ajurveda trdi, da so v nas zastopane vse tri doše, prevladuje pa le ena, največ dve, in osnovne lastnosti vsake določajo tip človeka. Ljudje, pri katerih prevladuje doša vata, so vitki, hitri, živahni, duševno zelo aktivni, pogosto boječi in pozabljivi. Imajo nereden apetit in slabo prebavo. Pogosto tudi slabo spijo in imajo revmatične težave. Kadar so v stresni situaciji, veliko jedo. So precej nervozni, govorijo in hodijo hitro. Ljudje, pri katerih prevladuje doša pita, so povprečno visoki in lepega, atletskega videza. Imajo dober apetit in hitro prebavo. So redoljubni, polni moči, odločni, ranljivi, tudi nagnjeni k jezi in dovzetni za težave s prebavili. Tisti s prevladujočo došo kapha pa imajo močnejšo telesno konstitucijo, počasno prebavo, srednje razvit apetit in so nagnjeni k debelosti. Spijo globoko, so močni in vztrajni, duševno uravnoteženi, prijazni, prej lenobni kot športni. Imajo dober spomin in se metodično lotevajo dela. Prevladujoča doša tako določa, kako se obnašamo, h katerim boleznim smo nagnjeni, kako se prehranjujemo, medtem ko je kombinacija doš odločilna za celotno človekovo telesno-psihološko strukturo.

Cilj naj bo dobro počutje
Kar velja za lepo, nam na žalost narekujeta in določata družba in kultura. Toda v absolutnem smislu ne obstaja telesni tip, ki bi bil lepši ali boljši od drugega. Ker tistega, s katerim smo rojeni, ne moremo zamenjati, si je treba zastaviti cilje v realnih okvirih, na osnovi naravnih danosti, z vadbo, ki je najboljša pot do dobrega počutja in videza, pa se zaščititi še pred boleznimi ter iz sebe narediti največ, kar se da.
Kretschmerjeva in Sheldonova delitev
Kretschmerjeva osnova za osebnostne razlike in psihološke značilnosti je telesna zgradba, po tej metodi pa je ljudi prav tako razvrstil v tri osnovne tipe ter enega mešanega. Piknični tip po Kretschmerju je tako majhen in debel s široko glavo, kratkim vratom in velikim trebuhom. Njegove psihološke značilnosti so družabnost, živahnost, prisrčnost in prijaznost. Atenični tip (leptosom) je visok in suh z ozkimi rameni in podolgovato glavo ter dolgimi vratom in udi. Psihološke značilnosti leptosomov so zadržanost, zaprtost, čustvena siromašnost in usmerjanje v miselne aktivnosti. K atletskemu tipu šteje ljudi s širokimi rameni, ozkimi boki in mišičasto skladno razvitim telesom. Psihološke značilnosti ljudi s klasično postavo so odločnost, energičnost, potegovanje za vodilne položaje in posvečanje pozornosti fizičnim aktivnostim, medtem ko je k ciplastičnemu tipu uvrstil vse z neskladno oziroma nesorazmerno postavo.
Podobna je Sheldonova študija, ki s telesno zgradbo razlaga primarne strukturne komponente. Šibka telesna konstitucija določa ektomorfni tip, ki je praviloma vitek, suhljat, z ozkimi boki ter dolgimi udi ter izjemno hitrim metabolizmom. Zaradi tega zelo težko pridobiva telesno težo, kar pomeni, da redko razvije maščobne obloge. Tudi pridobivanje mišične mase je pri ektomorfih počasno. Mezomorfni tipi so ljudje z močno izraženimi mišicami, ki že na prvi pogled spominjajo na športnika. Imajo široka ramena, ozek pas, kompaktne boke ter hitro in učinkovito pridobivajo mišično maso, medtem ko se jim maščoba enakomerno razporedi po telesu. V zadnjo Sheldonovo kategorijo sodijo ljudje z okroglim in močnim telesom ali endomorfni tipi. V to skupino sodi velika večina ljudi, ki so dandanes uporabniki številnih shujševalnih diet, saj imajo počasen metabolizem, kar pomeni, da se hitro redijo. Imajo močne in ne predolge kosti, zelo široke boke, zaloge telesne maščobe pa se jim večinoma kopičijo na trebuhu, zadnjici in stegnih.

Postava ima odločilno vlogo
Pri načrtovanju programa za oblikovanje telesa ima postava torej odločilno vlogo. Zato je pametno, da zberete vse potrebne informacije, ki bodo vodilo in izhodišče za načrtovanje vašega vadbenega programa. Le z upoštevanjem prioritet ter poudarkom na izbranih mišičnih skupinah je namreč mogoče v veliki meri popraviti prirojeno telesno konstitucijo ter se z disciplinirano in sistematično vadbo približati idealu svojega telesnega tipa.