
Nekatera prirojena kožna znamenja ali nevusi so opazna že takoj po rojstvu, druga se pokažejo čez čas. Med najpogostejšimi ob pigmentnih so žilna kožna znamenja, ki jih lahko imamo kjerkoli na telesu in so različnih oblik, barv (od svetlo rdeče do temo modre) in velikosti. Vsa pa nastanejo zaradi motnje v razvoju kože ali z napakami drugih organov, ki so se razvijali sočasno.
Žilna kožna znamenja so zelo pogosta, saj se z njimi rodi kar 40 odstotkov otrok, in se najpogosteje pojavijo na zadnji strani glave oziroma vratu, zato jim tudi rečemo štorkljin ugriz (lat. nevus simplex). To prirojeno kapilarno kožno znamenje je sicer le kozmetična nadloga, a z vsemi ni tako. Približno 0,3 odstotka otrok se namreč rodi s tako imenovanim ognjenim znamenjem (lat. nevus flammeus), ki je sprva videti kot rožnato obarvana koža z nekaj razširjenimi žilicami ter je slabo omejeno od preostalih delov. Zato jih na začetku le stežka razlikujemo od navadnih prirojenih znamenj, čez čas pa postanejo bolj zadebeljena in temno rdeče barve. Ognjena znamenja pogosto pokrivajo tudi velike površine kože, kar v dveh tretjinah na obrazu, in so v nekaterih primerih celo povezana z drugimi nepravilnostmi v razvoju otrok.
Zakaj je potrebna terapija
Kot rečeno, življenja ne ogrožajo in so za delovanje organizma nemoteča, razen v redkih primerih, ko so povezana z motnjami razvoja žil še na na drugih organih. Tedaj utegnejo povzročati motnje vida, sluha, dihanja, prebavne motnje, motnje delovanja srca in druge zaplete.
Tudi če so ognjena znamenja le estetsko moteča, jih je treba zdraviti, še posebej če so prisotna na obrazu, vratu in drugih vidnih mestih. Znano je, da močno negativno vplivajo na psihosocialni razvoj otrok, zato se priporoča pričetek odstranjevanja pred vstopom v šolo. Poseg traja nekaj minut, občutek bolečine med posegom pa je, zaradi hlajenja kože s hladilnim plinom, le minimalen. Za zdravljenje se lahko odločimo tudi v odraslosti.
Novo upanje
Dermatologi so jih v preteklosti odstranjevali že na več načinov, z ionizirajočim sevanjem, beljenjem, krioterapijo in abrazijo kože, vendar je bil uspeh zelo slab, saj so pogosto nastale brazgotine in hipopigmentacije. Žilni laserji pa so naprave, ki oddajajo svetlobo valovne dolžine, ki se absorbira v rdečem kožnem barvilu, hemoglobinu. Ta se pregreje in okvari steno žile, ki nato postopoma razpade. Žilica in rdečina kože izgineta, pri tem pa okolna koža ni poškodovana. Obstaja več vrst žilnih laserjev, pri prirojenih kapilarnih žilnih kožnih znamenjih pa je najbolj ustrezna uporaba PDL-laserja (ang. pulsed dye laser, barvilni laser) z valovno dolžino 595 nm, ki ima najboljše rezultate in najmanj dolgoročnih stranskih učinkov v primerjavi z drugimi žilnimi laserji.
Potek terapije
Pred posegom je potreben pregled pri zdravniku, ki k pregledu kožnih sprememb vključi še pogovor o pridruženih boleznih in zdravilih ter prehranskih nadomestkih. Poseg z žilnimi laserji se lahko izvaja samo na neporjaveli koži in večinoma je potrebnih več ponovitev terapije v razmiku nekaj tednov ali več.
PDL-laser učinkovito zdravi
žilne spremembe, kot so:
• ognjena znamenja (lat. nevus flammeus),
• površinske hemangiome,
• drobne rdeče žilice telangiektazije na obrazu, nosu, nogah in drugje,
• angiomi, pajkasti angiomi,
• rozacea,
• rdečina kože pri pilarni keratozi (keratosis pilaris),
• poikiloderma civatte na vratu in prsnem košu,
• mrežaste kapilare, nastale po sklerozaciji manjših ven,
• modrice po estetskih ali kirurških posegih ter
druge kožne spremembe:
• virusne bradavice na dlaneh in stopalih,
• piogeni granulom in angiofibrom,
• vnete akne,
• rdeče brazgotine in strije,
• benigne pigmentne lise,
• brazgotine po opeklinah in hipertrofične brazgotine,
• luskavica na nohtih.