Okužbe in bakterije, ki so še pred osemdesetimi leti privedle človeka do roba smrti ali pa so zaradi njih umirali, danes zdravimo z antibiotiki. A medtem ko poskrbijo za uničenje škodljivih bakterij, odstranijo tudi pozitivne. Posledice se kažejo kot porušeno ravnovesje črevesne flore, zato so neželeni stranski učinki pogosti.
Pomen ravnovesja črevesne flore
V prebavnem sistemu živi milijone bakterij, ki morajo biti v ravnovesju, da ohranimo zdravje. Imunski sistem namreč v kar 70 odstotkih temelji prav na prebavnem sistemu, zato je logično, da je zdrava črevesna mikroflora nujna. A med bakterijami najdemo tako škodljive kot koristne, in kadar prve prevladujejo, je vzpostavljeno zdravo ravnovesje, ko pa se zaradi določenega razloga njihovo število kritično zmanjša, da nadzor prevzamejo slabše, nastane problem. Poleg antibiotikov lahko ravnovesje porušijo tudi čezmerno pitje alkohola, sprememba v običajnem načinu prehrane ali izpostavljenost toksinom. Strupene snovi v telesu spremenijo potek kemičnih reakcij, povzročijo pa lahko težave, kot so zaprtje, hemoroidi, ulcerozni kolitis, rak na črevesju, Crohnova bolezen itd.
Vpliv antibiotikov na prebavo
Antibiotiki, kot rečeno, poleg škodljivih bakterij uničujejo tudi koristne, ki pripomorejo k boljši prebavi, vključno s tistimi v ustni votlini. Zaradi tega se pogosto pojavijo neželeni stranski učinki, kot so zaprtje, driska, glivična vnetja, mogoča pa je celo sekundarna bakterijska okužba, ki nastane med zdravljenjem predhodne. Najpogosteje nastopi driska v blagi obliki in kmalu po prenehanju jemanja antibiotikov tudi izzveni, včasih pa lahko povzroči vnetje črevesja, opozarjajo gastroenterologi. Ravno zato pogostega jemanja antibiotikov nihče ne priporoča. Vendar je globalna raziskava, ki sta jo izvedli univerzi Johna Hopkinsa in Princeton ter Center za dinamiko bolezni, pokazala, da se je prodaja antibiotikov med letoma 2005 in 2015 vendarle zvišala za kar 65 odstotkov.
Blaženje stranskih učinkov
Ob jemanju antibiotika je zato priporočljivo tudi hkratno jemanje probiotikov in prebiotikov, ki lahko preprečujejo nelagodne stranske učinke. Prvi so koncentrirana dopolnitev koristnih bakterij, drugi hranila za prve, oboji pa so dostopni v kapsulah ali tekoči obliki.
Poleg prehranskih dopolnil pa koristne bakterije vsebujejo še:
- kefir in jogurt,
- kisle kumare,
- kislo zelje,
- zelene olive.
Pred jedjo ali po njej?
Antibiotiki in hrana različno vplivajo drug na drugega. Včasih je medsebojni vpliv zanemarljiv, drugič pomemben za ozdravitev. Ta medsebojna delovanja torej povečajo ali zmanjšajo učinek zdravila. Učinkovina mora po zaužitju iz prebavil namreč pripotovati do ustreznega organa v telesu. V nekaterih primerih telo antibiotik lažje vsrka iz črevesja, v drugih pa iz želodca. Včasih je pomembno, da ob antibiotiku zaužijemo še nekaj hrane, vsekakor pa je priporočljivo, da tablete vedno zaužijemo z zadostno količino tekočine.
Zdravilo se lahko vzame pred jedjo, med jedjo ali po njej, na prazen želodec pa vsaj uro pred jedjo.
Pazite na prehrano
Poleg tega, da med jemanjem antibiotikov ne smete posegati po alkoholnih pijačah, obstaja še nekaj živil, ki jih ni priporočljivo uživati v tem času. Precej kisla živila, kot so citrusni sokovi (limonada, pomarančni sok), pa gazirane pijače, čokolada in izdelki iz paradižnika lahko povzročijo njihovo slabšo absorbcijo, prav tako hrana z visoko vsebnostjo rastlinskih vlaknin. Jemanje magnezija in kalcija, ki ga vsebujejo mleko in mlečni proizvodi, pa lahko delovanje antibiotikov celo blokira.
Po drugi strani so za njihovo učinkovito delovanje priporočljivi jogurt, listnata zelenjava in kislo zelje. Kadar je slednje fermentirano v lastnem soku, je pravzaprav učinkovit probiotik, ki blagodejno deluje tudi na tanko črevo.
