Kako se moramo obnašati do hrane, da se počutimo dobro in smo zdravi?

Kako se moramo obnašati do hrane, da se počutimo dobro in smo zdravi? Zdrava oseba, ki pazi nase, hrane ne doživlja le kot uživanje kalorij, potrebnih za življenje, temveč kot priložnost za uživanje vseh čutil, za druženje, spoznavanje novih kultur, delitev življenjskega zadovoljstva, obred, s katerim gostom izkažemo dobrodošlico.

Takšnega stališča do hrane se je težko naučiti, v modernem času pa ga je tudi vse težje obdržati. Užitek, ki nam ga ponuja kakšen slasten zalogaj, je pogosto obremenjen z očitki vesti, saj smo popustili skušnjavi in pojedli nekaj, česar ne bi smeli. Nemudoma začnemo preračunavati, koliko trebušnjakov bo potrebnih za izgubo zaužitih kalorij. Užitek izginja, jezni smo na svojo slabost.

Današnji življenjski slog narekujeta čas in hranilna vrednost obroka. Pogosto za hrano nimamo veliko časa, uživamo jo na hitro, sami in ne razmišljamo, ali smo dovolj lačni, saj je odmor opoldan in nimamo časa čakati, da nam bo organizem sporočil, da je lačen, temveč jemo, ko je čas. Ne poslušamo lastnega telesa, ne spoštujemo njegovih signalov, potreb in želja, to pa vpliva tudi na našo duševnost, zato nismo zadovoljni s seboj in se v lastni koži ne počutimo dobro.

Prehranjevalne motnje (bulimija, anoreksija, kompulzivno prenajedanje) kažejo na globlje duševne težave, povezane z lastno osebnostjo, ali tudi na nezadovoljstvo s položajem v družini ali okolici. Prehranjevalne motnje pa niso pogost pojav le med najstnicami, temveč tudi med ženskami v štiridesetih letih in pozneje, neredko se pojavijo celo pri moških. Čeprav lahko hrana pogosto postane sovražnik (prenajedanje, nadomestilo za ljubezen in podobno), je pomembno, da jo prenehamo demonizirati, saj hrana ni kriva za naše težave. Da bi se dobro počutili, moramo prisluhniti svojim željam, potrebam, se zavedati svoje identitete, do hrane se moramo obnašati zdravo in nanjo gledati kot na priložnost za druženje. Hrana ima za ljudi tudi psihološki pomen in človeku pomeni dar, ki ga od nekoga prejme kot simbol ljubezni, zaščite in skrbi (na primer materino mleko).

Idealna teža

Izraz indeks telesne mase je v 19. stoletju najprej začel uporabljati belgijski astronom, statistik in sociolog Lambert Adolphe Jaeques Quetelet, da bi lažje izračunal podhranjenost, normalno telesno težo ali debelost. Indeks odkriva tudi povečanje zalog beljakovin in maščob v telesu in je pokazatelj sposobnosti telesa, da preživi neko bolezen ali manjšo količino hrane.

Izračun indeksa telesne mase je zelo preprost način, da preverite, ali je vaša teža zadovoljiva. Kilograme delite s kvadratom svoje višine, prikazane v metrih (npr. če imate 55 kilogramov in ste visoki 1,65 metra, izračunate tako: 55:2,72=20,2). Idealne vrednosti so pri ženskah med 19 in 24 ter pri moških med 20 in 25. Pozornost je treba usmeriti tudi na obseg pasu, saj je neposredno povezan s podkožno maščobo in boleznimi ožilja. Pri ženskah obseg pasu tako ne bi smel biti večji od 80, pri moških pa 92 centimetrov. Priporočeno je merjenje v višini popka in zjutraj, ko trebuh še ni napet.

Ob tem se moramo zavedati, da vsi nimamo enake strukture telesa, tako da bo oseba, ki ima hruškasto strukturo (zgornji del suh in spodnji del močnejši) ob pravilnem uživanju hrane neenakomerno hujšala - boki bodo vedno ostali močnejši, prsi pa se bodo zmanjšale. Po drugi strani bodo osebe, katerih struktura je podobna jabolku in je najbolj kritično mesto trebuh, največ teže izgubile v zgornjem in spodnjem delu telesa. Zato je pomembno najti harmonijo telesa: če osebo gledamo od spredaj, bi morali biti ramena in boki enako široki, konfekcijska številka hlač pa bi morala biti enaka številki srajce.

Dobre navade

Te harmonije pa ne moremo doseči brez spremembe prehrambnih navad, saj je hrana lahko tudi naravno zdravilo, treba se je samo naučiti, kako se pravilno hranimo, da smo polni energije. Pomanjkanje železa na primer lahko povzroči oslabelost telesa, izgubo las in krhkost nohtov. Ko spremenimo način prehranjevanja in hrano dopolnimo z železom, bomo izboljšanje stanja opazili že čez teden dni. Če želimo s pomočjo hrane izboljšati duševno stanje, moramo zaužiti veliko ogljikovih hidratov, ki jih dobimo na primer s testeninami, kruhom, žitnimi kosmiči, saj vsebujejo triptofan, aminokislino, ki dvigne stopnjo serotonina, kemikalije, ki vpliva na dobro razpoloženje. Ogljikove hidrate je treba uživati dnevno, vendar ne smemo pretiravati. Ko gre za beljakovine, je treba uživati morske ribe, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami, medtem ko je meso treba jesti dvakrat tedensko. Zdrava hrana temelji na uživanju sadja in zelenjave. Če nimate dovolj časa za hrano, je bolje pojesti toast in spiti sok sveže stisnjenih pomaranč, kot pa na hitro pojesti obilen sendvič. Prebava se začne že v ustih, zato je najbolje jesti sede za mizo in ne govoriti preveč, da ne pogoltnete preveč zraka. Vsak grižljaj je treba dobro prežvečiti, popiti dva litra vode dnevno ali piti metin, melisin ali sadni čaj. Med kuhanjem je treba uporabljati začimbe (rožmarin, timijan) in se izogibati soli, saj so začimbe izredno zdrave in odlično nadomeščajo sol ter hrani dajo polnejši okus.

Krivi so predsodki

Ljudje pri hrani pogosto grešijo tudi zaradi predsodkov. Tako na primer zaradi velike količine maščobe v primerjavi z drugim mesom uživamo vedno manj drobovine. To je napačno, saj vsebujejo jetra, kljub temu da so nekoliko bolj mastna, veliko železa in vitamina A, pomembna za oči in zaščito pred drugimi zdravstvenimi nevšečnostmi ter zaščito pred okužbami, zlasti dihalnih poti. Pogosto napačno mislimo, da se bomo zredili zaradi uživanja testenin in kruha, saj ne povzročajo debelosti, če jih uživamo v zmernih količinah. Napačno ravnajo tudi tisti, ki pijejo posneto mleko, da bi zaužili manj kalorij, saj je v takšnem mleku tudi manj snovi, koristnih za organizem. Podobno je z umetnimi sladili: z njimi v telo vnesemo za desetino manj kalorij, vendar za naše telo nimajo enakega pomena kot sladkor. Paziti je treba tudi na zadostno količino kalcija v organizmu (dobimo ga z mlekom ali zelenjavo), vendar ne smemo pozabiti, da je ob pravilni prehrani treba tudi vsak dan telovaditi, saj bo le tako kalcij deloval na kosti. Tako je treba uživati vsakega po malo, kdaj pa kdaj pa se sme tudi pretiravati, na primer za praznike, saj to dobro vpliva na našo duševnost. Dovolj je že, če po nekaj dneh čezmernega uživanja hrane en dan jeste le jabolka in pijete dnevno po dva litra vode ali manj sladkanega čaja in telo tako očistite toksinov.