Čeprav se lahko pojavi v vseh letnih časih, je prehlad najpogostejši prav v mrzlih mesecih, zato pravimo, da spada med sezonska obolenja. In medtem ko si eni težave skušajo lajšati sami, se drugi ne dajo motiti in še naprej opravljajo vsakodnevna opravila. Prav slednje je treba opozoriti, da prehlad ni tako nedolžen, saj se iz njega lahko razvijejo veliko resnejša obolenja.
Kaj je prehlad?
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je prehlad akutno obolenje dihal. Najpogosteje gre za virusno okužbo sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, zato se mu lahko izognejo le redki. V majhnem odstotku ga povzročijo tudi bakterije. Odrasli običajno zbolijo nekajkrat na leto, otroci tudi precej pogosteje, predvsem zaradi tesnejšega stika v vrtcih in šolah. Ženske, posebno v starosti od 20 do 30 let, pogosteje obolevajo za prehladom kot moški, najverjetneje zaradi tesnejšega stika z otroki. Starejši od 60 let pa v povprečju zbolijo manj kot enkrat na leto.
Kdaj najpogosteje zbolimo?
Že zgodaj jeseni se število prehladov poveča in ostaja na približno enaki ravni vse do zgodnje pomladi, ko spet upade. Sezonske razlike pripisujemo mrzlemu vremenu, več časa namreč preživimo skupaj v zaprtih prostorih, s čimer se verjetnost prenosa bolezni povečuje. Zaradi hladnega vremena je nosna sluznica bolj suha in zato bolj dovzetna za virusne okužbe. Na preživetje virusov prehlada vpliva tudi relativna vlažnost, saj najpogostejši virusi dalj časa preživijo v suhem okolju, značilnem za hladnejše mesece.
Umivanje rok je pomembno
Prehladu se lahko izognemo tudi z ustreznimi ukrepi, ki zmanjšajo možnost prenosa povzročiteljev (virusov) prehlada. Umivanje rok je pomembno, kadar smo v stiku z bolno osebo (na primer po negi prehlajenega otroka) ali okuženimi predmeti. Izogibati se moramo zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi (kino dvoranam, gledališčem, avtobusom, trgovinam). Priporočljivo se je tudi izogibati stiku z okuženimi površinami, kot so kljuke, stikala, stopniščne ograje.
Zakaj vedno znova zbolimo?
Prehlad povzročijo različne vrste virusov. Najpogostejši so iz družine rinovirusov (gr. rhin, nos), ki povzročijo od 30 do 50 odstotkov vseh prehladov pri odraslih. Čeprav imajo dihala neverjetne obrambne sposobnosti, je cela vrsta virusov vedno korak pred njimi. Zaradi njihove številčnosti in raznovrstnosti ter nenehnega spreminjanja genetskih značilnosti, kar vodi v nove podtipe virusov, tako nikoli ne postanemo popolnoma odporni proti njim. Zato se lahko vedno znova okužimo in zbolimo.
Znaki?
Ko virus prehlada pride v nosno sluznico ter sluznico žrela in obnosnih sinusov, se začne razmnoževati, to pa sproži odgovor obrambnega sistema telesa. Pojavijo se značilni znaki prehlada: najprej pekoča bolečina v žrelu in boleče požiranje, nato zamašen nos, izcedek iz nosu, pozneje še kašelj. Spremlja jih splošna utrujenost, predvsem pri otrocih pa tudi zmerno zvišana telesna temperatura.
Največkrat se pojavijo 2 do 3 dni po okužbi in trajajo od 7 do 10 dni. Virus se dobro prilagodi gostitelju. Povzroči blage bolezenske znake, ne pa tolikšne oslabelosti, da bi bolnik obležal, s čimer bi bilo onemogočeno prenašanje virusa. Le nekateri ob močnejšem prehladu obležijo v postelji z glavobolom, bolečinami in vročino. Simptomi so običajno bolj izraženi pri kadilcih in tudi dlje trajajo.
Se lahko izognemo?
Prehladu se je mogoče izogniti z zdravim načinom življenja. Poskrbimo za zdravo, s sadjem in zelenjavo bogato prehrano ter za veliko gibanja na svežem zraku in dovolj spanja. Izogibamo se razvadam, kot sta pitje alkoholnih pijač in kajenje, ter stresu. Najboljša obramba pred prehladnimi obolenji je namreč učinkovit imunski sistem. Tudi raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so izpostavljeni psihičnemu stresu, dovzetnejši za prehlad. Ob hitrem življenjskem tempu pogosto pozabimo na zdravo življenje, obrambne sposobnosti našega telesa oslabijo in hitro se lahko pojavi prehlad.
