Ob praznikih se lahko vsaj za hip vrnemo k sebi, družini in se miselno umaknemo od ponorelega sveta. Velika noč je naravnost čudovita priložnost za povezovanje z naravo in prinašanje njene večne lepote med lastne štiri stene. Če je božič pompozno bahav in bleščeče razkošen, je velika noč polna ljubkih pastelov, tulipanov, narcis, naravnih materialov, zajčkov in prijetnih druženj.
Poleg duhovnega sporočila velikonočni prazniki ponujajo tudi nešteto priložnosti za druženje ob tradicionalnih jedeh, pomladnih dobrotah, predvsem pa v svečanem, prazničnem vzdušju, pri katerem ste pokazali svojo ustvarjalnost. Velika noč bo v letu 2022 nekoliko pozneje kot v letu 2021, in sicer v nedeljo, 17. aprila.
Velikonočni ponedeljek je 18. aprila, in je tudi dela prost dan. Pravoslavna velika noč pa sledi v nedeljo, 24. aprila.
Na veliki petek, ko je zapovedan strogi post, se bodo v Cerkvi spominjali dneva, ko je Jezus umrl na križu. Pravo praznovanje velike noči pa se po izročilu začne na veliko soboto opoldne, ko morajo biti velikonočne jedi pripravljene za blagoslov. Vrhunec velikonočnega tridnevja je velika noč, ko kristjani slavijo Jezusovo vstajenje. Velikonočni prazniki se končajo na velikonočni ponedeljek, ki je v Sloveniji, tako kot v številnih drugih evropskih državah, dela prost dan.
Za veliko noč so po izročilu na mizi pirhi, torej trdo kuhana jajca, pobarvana ali okrašena na različne načine, potica, ki jo na slovenskem območju poznamo vsaj 50 vrst, od orehove do medene, pa šunka, ki jo ponekod spečejo v testu, in hren, ki ga je mogoče pripraviti tudi z jabolki, orehi, marelicami ali rdečo peso.
Kruh je po razlagi Cerkve znamenje božje dobrote in človekovega dela, meso pa je podoba Kristusa in spominja tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.
Pet rdečih pirhov simbolizira pet Jezusovih ran, hkrati pa so podoba groba in simbol vstajenja, medtem ko korenine hrena ponazarjajo tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ.
