Prvi mit: Manj ogljikovih hidratov zaužijemo, lažje shujšamo
Nikar si ob skledi solate ne privoščite kosa kruha. Odrekanje ogljikovim hidratom je postalo pravi trend. V resnici bi morali polovico svoje potrebe po energiji pokriti ravno s kruhom, krompirjem, testeninami ali rižem, priporoča Nemško združenje za prehrano (DGE). Ženske pa jih dejansko zaužijejo le 41 odstotkov. Lahko to povzroči težave? Profesor Hans Hauner pravi, da ne, ker glede tega ni neke spodnje meje. Kljub temu ta izvedenec za prehrano s Tehniške univerze v Münchnu svetuje prehrano, ki vsebuje dovolj ogljikovih hidratov, ker telo sicer ne dobi dovolj balastnih snovi. Poleg tega dobi telo z ogljikovimi hidrati energijo, ki jo potrebuje. "Kdor varčuje z ogljikovimi hidrati, pogosto avtomatično zaužije več maščob." Gre torej za "menjalno trgovino", ki ni koristna ne za postavo ne za telo. Tudi iz ekoloških razlogov Hauner odsvetuje prehrano, v kateri je premalo ogljikovih hidratov. Da bi proizvedli kilogram mesa, morajo živali nahraniti s sedmimi kilogrami žitaric. "Če bi vsi tako jedli, bi našemu planetu grozil propad."
Resnica: Hujšanje je enako učinkovito, bodisi da se odločimo za dieto z manj ogljikovimi hidrati (Low Carb) ali tisto z manj maščobami (Low Fat).
{api_embed_photo}704379{/api_embed_photo}
Drugi mit: Uživanje špagetov po 15. uri redi
S to pravljico so začinjene vse vrste shujševalnih kur. Nihče ne ve, kdo si jo je pravzaprav izmislil. Znanstveno je prav tako ni mogoče utemeljiti. Dejstvo je, da naša presnova deluje v skladu z neko notranjo uro. In da mnogi slabo spijo, če zvečer prepozno preveč pojedo. Kar tudi drži. "Po obroku, bogatem z ogljikovimi hidrati, se poviša raven insulina, zaradi česar je izgorevanje maščob za nekaj časa upočasnjeno," pravi profesorica Susanne Klaus z Nemškega inštituta za raziskave prehrane iz Potsdam-Rehbrücke. Na podlagi tega so mnogi dietni guruji skovali tezo, da zvečer zaužiti ogljikovi hidrati redijo. "To je neumnost," meni profesor in izvedenec za prehrano Hans Hauner. "Naše telo ves čas kuri vse hranljive snovi, bodisi maščobe, beljakovine ali ogljikove hidrate. Tudi med spanjem." Če hočemo shujšati, je kljub temu bolje, da zvečer zmanjšamo vnos ogljikovih hidratov v korist beljakovin, saj nas te bolj nasitijo, hkrati pa telo bolje izgoreva maščobe.
Resnica: Na splošno se redimo zato, ker pojemo več, kot pokurimo, in ne zato, ker si špagete privoščimo za večerjo in ne za kosilo.
Tretji mit: Skopariti s testeninami in krompirjem ni zdravo
Kar zadeva zdravje, ni tako zelo pomembno, ali zaužijemo veliko ali malo ogljikovih hidratov. V skladu s tem je Nemško združenje za prehrano, ki je na to temo izvedlo in ovrednotilo številne študije, že pred časom izdalo smernice glede uživanja ogljikovih hidratov. "Med količino ogljikovih hidratov, ki jih pojemo, ter tveganjem za razvoj tako imenovanih bolezni obilja, kot so denimo rak, srčno-žilna obolenja in diabetes, ne obstaja nobena povezava," je sklenil profesor Hans Hauner. Namesto da tuhtamo, ali pojemo preveč ogljikovih hidratov, bi morali biti pozorni na to, za katere gre. Sadni sokovi in limonada? Teh si res ne bi smeli privoščiti veliko, saj sladki napitki naglo zvišujejo raven sladkorja v krvi, človeka ne nasitijo in vsebujejo veliko kalorij. Nekatere študije so celo pokazale, da lahko povečajo nevarnost za razvoj diabetesa. Po drugi strani pa bi morali zaužiti več polnozrnatih živil, torej veliko sestavljenih ogljikovih hidratov, ki jih organizem razgrajuje počasi, ter izredno pomembnih balastnih snovi. "Slednji dokazano zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni," pravi Hauner.
Resnica: Kar 75 odstotkov žensk zaužije premalo balastnih snovi, in to bi morali hitro spremeniti.
{api_embed_photo}704380{/api_embed_photo}
Četrti mit: Raje samo sir kot sir s kruhom
Tako narekujejo Hayjeva ločevalna dieta, dieta ločevanja maščob in ogljikovih hidratov ter inzulinska ločevalna dieta. Njihova teza se glasi: beljakovine in ogljikove hidrate bi morali jesti ločeno, ker jih telo skupaj ne more prebaviti. Prebavni procesi naj bi rušili kislinsko-bazno ravnovesje, kar ni zdravo in hkrati redi. "To je povsem nelogično," pravi Susanne Klaus. Če bi to s prebavo držalo, bi bilo super, kar zadeva dieto. Lahko bi jedli meso in krompir skupaj in polovice kalorij sploh ne bi izkoristili. Toda stvari ne delujejo tako. Znanstveniki so zavrnili tudi tezo o porušenem kislinsko-baznem ravnovesju. "Pri zdravih ljudeh se lahko pH vrednost zaradi prehrane kratkoročno res zniža, vendar ga organizem hitro spet vzpostavi," zatrjuje Klausova. In to ni odvisno od tega, ali ogljikove hidrate in beljakovine jemo ločeno ali ne.
Resnica: Zamudno ločevanje hranljivih snovi si lahko prihranimo.
Nikar si ob skledi solate ne privoščite kosa kruha. Odrekanje ogljikovim hidratom je postalo pravi trend. V resnici bi morali polovico svoje potrebe po energiji pokriti ravno s kruhom, krompirjem, testeninami ali rižem, priporoča Nemško združenje za prehrano (DGE). Ženske pa jih dejansko zaužijejo le 41 odstotkov. Lahko to povzroči težave? Profesor Hans Hauner pravi, da ne, ker glede tega ni neke spodnje meje. Kljub temu ta izvedenec za prehrano s Tehniške univerze v Münchnu svetuje prehrano, ki vsebuje dovolj ogljikovih hidratov, ker telo sicer ne dobi dovolj balastnih snovi. Poleg tega dobi telo z ogljikovimi hidrati energijo, ki jo potrebuje. "Kdor varčuje z ogljikovimi hidrati, pogosto avtomatično zaužije več maščob." Gre torej za "menjalno trgovino", ki ni koristna ne za postavo ne za telo. Tudi iz ekoloških razlogov Hauner odsvetuje prehrano, v kateri je premalo ogljikovih hidratov. Da bi proizvedli kilogram mesa, morajo živali nahraniti s sedmimi kilogrami žitaric. "Če bi vsi tako jedli, bi našemu planetu grozil propad."
Resnica: Hujšanje je enako učinkovito, bodisi da se odločimo za dieto z manj ogljikovimi hidrati (Low Carb) ali tisto z manj maščobami (Low Fat).
Drugi mit: Uživanje špagetov po 15. uri redi
S to pravljico so začinjene vse vrste shujševalnih kur. Nihče ne ve, kdo si jo je pravzaprav izmislil. Znanstveno je prav tako ni mogoče utemeljiti. Dejstvo je, da naša presnova deluje v skladu z neko notranjo uro. In da mnogi slabo spijo, če zvečer prepozno preveč pojedo. Kar tudi drži. "Po obroku, bogatem z ogljikovimi hidrati, se poviša raven insulina, zaradi česar je izgorevanje maščob za nekaj časa upočasnjeno," pravi profesorica Susanne Klaus z Nemškega inštituta za raziskave prehrane iz Potsdam-Rehbrücke. Na podlagi tega so mnogi dietni guruji skovali tezo, da zvečer zaužiti ogljikovi hidrati redijo. "To je neumnost," meni profesor in izvedenec za prehrano Hans Hauner. "Naše telo ves čas kuri vse hranljive snovi, bodisi maščobe, beljakovine ali ogljikove hidrate. Tudi med spanjem." Če hočemo shujšati, je kljub temu bolje, da zvečer zmanjšamo vnos ogljikovih hidratov v korist beljakovin, saj nas te bolj nasitijo, hkrati pa telo bolje izgoreva maščobe.
Resnica: Na splošno se redimo zato, ker pojemo več, kot pokurimo, in ne zato, ker si špagete privoščimo za večerjo in ne za kosilo.
Tretji mit: Skopariti s testeninami in krompirjem ni zdravo
Kar zadeva zdravje, ni tako zelo pomembno, ali zaužijemo veliko ali malo ogljikovih hidratov. V skladu s tem je Nemško združenje za prehrano, ki je na to temo izvedlo in ovrednotilo številne študije, že pred časom izdalo smernice glede uživanja ogljikovih hidratov. "Med količino ogljikovih hidratov, ki jih pojemo, ter tveganjem za razvoj tako imenovanih bolezni obilja, kot so denimo rak, srčno-žilna obolenja in diabetes, ne obstaja nobena povezava," je sklenil profesor Hans Hauner. Namesto da tuhtamo, ali pojemo preveč ogljikovih hidratov, bi morali biti pozorni na to, za katere gre. Sadni sokovi in limonada? Teh si res ne bi smeli privoščiti veliko, saj sladki napitki naglo zvišujejo raven sladkorja v krvi, človeka ne nasitijo in vsebujejo veliko kalorij. Nekatere študije so celo pokazale, da lahko povečajo nevarnost za razvoj diabetesa. Po drugi strani pa bi morali zaužiti več polnozrnatih živil, torej veliko sestavljenih ogljikovih hidratov, ki jih organizem razgrajuje počasi, ter izredno pomembnih balastnih snovi. "Slednji dokazano zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni," pravi Hauner.
Resnica: Kar 75 odstotkov žensk zaužije premalo balastnih snovi, in to bi morali hitro spremeniti.
Četrti mit: Raje samo sir kot sir s kruhom
Tako narekujejo Hayjeva ločevalna dieta, dieta ločevanja maščob in ogljikovih hidratov ter inzulinska ločevalna dieta. Njihova teza se glasi: beljakovine in ogljikove hidrate bi morali jesti ločeno, ker jih telo skupaj ne more prebaviti. Prebavni procesi naj bi rušili kislinsko-bazno ravnovesje, kar ni zdravo in hkrati redi. "To je povsem nelogično," pravi Susanne Klaus. Če bi to s prebavo držalo, bi bilo super, kar zadeva dieto. Lahko bi jedli meso in krompir skupaj in polovice kalorij sploh ne bi izkoristili. Toda stvari ne delujejo tako. Znanstveniki so zavrnili tudi tezo o porušenem kislinsko-baznem ravnovesju. "Pri zdravih ljudeh se lahko pH vrednost zaradi prehrane kratkoročno res zniža, vendar ga organizem hitro spet vzpostavi," zatrjuje Klausova. In to ni odvisno od tega, ali ogljikove hidrate in beljakovine jemo ločeno ali ne.
Resnica: Zamudno ločevanje hranljivih snovi si lahko prihranimo.
