Petra Zemljič
Približno 150 plesalcev in bobnarjev Plesne izbe Maribor, ki letos praznuje častitljivih 30 let plesnega izobraževanja, se je z zaključno produkcijo poklonilo obletnici. Naša sogovornica je Minka Veselič Kološa, ustanoviteljica Plesne izbe Maribor (1994) in celoletnega plesnega izobraževalnega programa leta 1987, ki je do leta 1998 potekal v okviru Plesnega centra Maribor pri Zvezi kulturnih organizacij Maribor. Je tudi dolgoletna plesalka, plesna pedagoginja in koreografinja tako doma kot v tujini. Zadovoljna je po vseh teh letih, kajti društvo, kot pravi, ima svojo vizijo, ki jo nadaljuje na izkušnjah vseh 30 let, z mladim kadrom pa si postavlja tudi višje cilje in je vse bolj vpeto v mednarodno mrežo. Ostajamo zvesti sami sebi, dodaja.
Ko se človek 'zastrupi' z umetnostjo, iskanjem lastnega plesnega izraza, najde pogum, ste enkrat dejali. Ni bilo drugega kot izobraževanja v tujini, zato ste začeli s plesnimi tečaji. Kako se spominjate začetkov v 80. letih, ko ste z ekipo na noge postavili sedanjo Plesno izbo Maribor?
"To je 30-letnica kontinuiranega izobraževalnega programa v Mariboru. Že pred letom 1987 so v okviru takratne Zveze kulturnih organizacij potekale najrazličnejše delavnice. V Mariboru je bila zveza edina inštitucija, ki je skrbela za razvoj ljubiteljske kulture, profesionalne ni bilo. To so bili zametki in v zvezi so se zelo potrudili, privabili so mnogo plesnih skupin iz osnovnih in srednjih šol. Takrat smo ugotavljali, da je veliko entuziazma za ples, pokazala se je potreba po dodatnih izobraževanjih, seminarjih - zato smo vse skupaj, kar imamo danes, končno pognali."
Potem ste začeli organizirati poletne in zimske plesne šole, vabili tuje pedagoge ...
"Intenzivne seminarje smo imeli od zmeraj, se pa je na pobudo zveze zgodila prva zimska šola na Štuku. Načrtno smo začeli razmišljati o vsem. Imeli smo še več seminarjev, plesne vikende, take ali drugačne šole, kasneje pa smo le vzpostavili celoletno plesno izobraževanje. "
Ob koncu leta ste plesalcem dali diplome o opravljenih letnikih. S tem ste delno tudi formalizirali tečaje?
"Ja, postali smo referenca, ki so jo upoštevali, saj so na osnovi tega dobivali štipendije za študij v tujini, prijavljali so se lahko tudi na avdicije. To so bili sposobni plesalci, mi pa smo svoje znanje dobro predajali. Njihova sposobnost je bila v tem, da so bili željni znanj, bili so ambiciozni, vse skupaj so hoteli nagrajevati. Nekateri so imeli tudi željo, da bi se poklicno ukvarjali s tem področjem. In ker tega študija pri nas ni bilo, je bila ta želja, vnema toliko močnejša, vsa ta energija je prišla ven na avdicijah. (Smeh.) Ja, te diplome, ki smo jih podelili ob zaključku šolskega leta, so imele nek nivo, veljavo."
