A.B.
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Novinarji so v kraju Zastražišće na otoku Hvar spremljali protest domačinov zaradi slabih cest, ko je njihovo pozornost pritegnil nenavaden mimoidoči. Kot poroča hrvaški portal Slobodna Dalmacija, je predsednica lokalnega društva novinarje opozorila na moškega z izjemno življenjsko zgodbo. Sprva novinarska ekipa ni kazala velikega zanimanja, a jih je Francoz Nicolas Didier hitro presenetil.
Nicolas na prvi pogled spominja na legendarnega francoskega rokometnega vratarja Thierryja Omeyerja. Nekoč je živel povsem običajno življenje, ki so ga zaznamovali delo, red in disciplina. Ker nima otrok in je ugotovil, da rutinski vsakdan zanj nima več pravega smisla, je sprejel radikalno odločitev. Pustil je vse in se iz Strasbourga peš odpravil proti Jeruzalemu.
Na poti nosi le nahrbtnik s šotorom in najnujnejšimi potrebščinami. Glavo mu pred soncem skriva klobuk, obraz pa krasi širok nasmeh. V roki drži palico, ki jo uporablja za hojo in jo imenuje Wilson. Ime si je izposodil iz znanega filma Brodolom, saj se je med dolgimi urami hoje zalotil, da se z njo pogovarja.
Zimske premore izkorišča za pisanje knjig
Svojo pot je začel pred petimi leti in najprej pešačil do španskega Santiaga de Compostele. Tam je preživel prvo zimo, saj v hladnejših mesecih potovanje vedno prekine in čas nameni pisanju knjig. Nato je prehodil Portugalsko, se z jadrnico odpravil do Korzike, potoval prek Sardinije do Sicilije in prehodil celotno Italijo vse do Padove. Pot ga je nato vodila skozi Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Na Hrvaško se je znova vrnil septembra in se ustavil na Hvaru, saj ga je lokalna kultura močno pritegnila. Njegov končni cilj ostaja Jeruzalem, čeprav še ne ve, ali bo tam našel nov dom ali pa bo potovanje preprosto nadaljeval.
Domačini na Hvaru so ga toplo sprejeli, mu ponudili pecivo, vodo in pivo ter se z njim z veseljem fotografirali. Ko se je protest končal, je Nicolas pot nadaljeval proti Jelsi. Novinarji so ga kasneje srečali na cesti in mu ponudili prevoz do zahodnega dela otoka. Ponudbo je z nasmeškom zavrnil, saj vožnja z avtomobilom zanj uniči smisel potovanja.
