Belorusija v sodelovanju z Rusijo pospešeno razvija logistične poti, poligone za usposabljanje in drugo vojaško infrastrukturo. Ukrajina zato pozorno spremlja dogajanje pri svoji severni sosedi, saj so ruske sile februarja leta 2022 prav s tega ozemlja sprožile invazijo in v nekaj dneh prišle v bližino ukrajinske prestolnice. Beloruska vojska takrat v bojih ni neposredno sodelovala, a Kijev kljub temu obravnava Minsk kot pomembnega akterja v konfliktu.
Državna obmejna služba Ukrajine opozarja, da se gradnja infrastrukture nadaljuje in da ta lahko v prihodnosti podpre nove ruske vojaške operacije. Tiskovni predstavnik službe Andrij Demčenko poudarja, da trenutna prisotnost ruskih sil v Belorusiji ne predstavlja neposredne grožnje za nov napad, saj Moskva tam nima dovolj vojakov. Kljub temu opozarja, da lahko vojska to infrastrukturo aktivira v katerem koli trenutku, poroča The Kyiv Independent.
Ukrajinske varnostne sile imajo zato jasno nalogo. Prednostno morajo odbiti morebitne vdore in se hitro odzvati na provokacije, še posebej na območjih blizu beloruske meje.
Pet znakov za alarm ali le rožljanje z orožjem?
Na nevarnost nove eskalacije opozarja tudi nekdanji ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Konec aprila je izpostavil pet ključnih dejavnikov, ki kažejo na rastočo stopnjo vojaške pripravljenosti v Belorusiji pod ruskim nadzorom. Prvi dejavnik predstavlja dejstvo, da ruski inštruktorji nenehno usposabljajo enote beloruske vojske. Drugi dejavnik je retorika beloruskih oblasti, ki vse pogosteje poudarjajo splošno mobilizacijsko pripravljenost celotne države in ne le oboroženih sil.
Tretji opozorilni znak so obsežne vojaške vaje, ki jih je Belorusija izvedla marca. Z njimi so preverjali predvsem koordinacijo med štabi in vojaškimi enotami. Četrti dejavnik zajema krepitev beloruskega sistema zračne obrambe. Kuleba ocenjuje, da to kaže na pričakovanje Minska, da bi lahko nekdo napadel njihov zračni prostor. Peti in zadnji dejavnik pa je okrepljena koordinacija med rusko in belorusko vojsko, pri čemer Rusija aktivno in resno pomaga Belorusiji pri vojaških pripravah.
Kuleba pojasnjuje, da posamezni dogodki ne nakazujejo nujno neposredne grožnje, a vsi skupaj močno spominjajo na priprave na vojno. Kljub temu nekdanji minister verjame, da beloruski predsednik Aleksander Lukašenko razume tveganja in da ne načrtuje skorajšnjega napada na Ukrajino. Njegov glavni cilj naj bi bil izogniti se neposrednemu vstopu v vojno, medtem ko ruski predsednik Vladimir Putin poskuša Belorusijo čim globlje povleči v obstoječi konflikt.
