Geodetska uprava RS je na spletnih straneh objavila poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2025, ki kaže na ponovno oživitev trga po večletnem upadu. Po treh letih zmanjševanja števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin se je lani trend obrnil navzgor.
K povečanju števila transakcij so največ prispevale nižje obrestne mere, ki so spodbudile rast stanovanjskih kreditov. Ob visoki zaposlenosti in rasti realnih plač je to okrepilo kupno moč prebivalstva, hkrati pa je vztrajajoče presežno povpraševanje spodbudilo večjo aktivnost kupcev in investitorjev. Kljub temu se dostopnost stanovanj zaradi nadaljnje rasti cen še naprej slabša.
Povprečna cena rabljenega stanovanja je prvič presegla 3.000 evrov na kvadratni meter
Rast cen se nadaljuje
Število prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 25 do 30 odstotkov, prodaja hiš pa za 20 do 25 odstotkov. Kljub rasti pa trg še ni dosegel ravni iz leta 2021, ko je po epidemiji dosegel vrhunec – število prodaj stanovanj je še vedno nižje za približno petino, hiš pa za okoli 15 odstotkov.
V Ljubljani je bilo lani prodanih 2062 stanovanj, v Mariboru 960, na Obali pa 504. Drugje so številke precej nižje. Pri prodaji hiš pa je na prvem mestu območje Slovenskih goric, kjer so jih prodali 434, sledi južna okolica Maribora s 364 prodajami. Ljubljana je s 334 prodajami na četrtem mestu.
Po izrazitem padcu v preteklih letih se je povečalo tudi trgovanje z zazidljivimi zemljišči. Število transakcij se je povečalo za okoli 15 odstotkov, skupna prodana površina pa za več kot 30 odstotkov, vendar ostaja trg tudi na tem področju pod ravnmi iz leta 2021. Na podlagi preliminarnih podatkov ocenjujejo, da je bilo lani prodanih okoli 5500 zemljišč za gradnjo stavb, s skupno površino okoli 650 hektarov.
Rast cen nepremičnin se je nadaljevala. Stanovanja v večstanovanjskih stavbah so se podražila za 11 odstotkov, hiše za 10 odstotkov, medtem ko so cene zazidljivih zemljišč po predhodni hitri rasti zrasle le še za dva odstotka.
Najvišje cene v Ljubljani
Cene so dosegle nove rekordne ravni po vsej državi. Povprečna cena rabljenega stanovanja je prvič presegla 3.000 evrov na kvadratni meter, v Ljubljani pa celo 5.000 evrov na kvadratni meter, kar dodatno potrjuje trend vse slabše dostopnosti stanovanj za večino prebivalstva. V obdobju največjih podražitev od leta 2021 dalje so cene stanovanj zrasle že za 77 odstotkov, cene hiš za 65 odstotkov, zemljišč za stanovanjsko gradnjo pa za 69 odstotkov. V Ljubljani cene 20 let starih stanovanj ponekod že dosegajo tudi 9700 evrov na kvadratni meter.
Tudi cene hiš so bile lani najvišje v Ljubljani, kjer je bila srednja cena 460.000 evrov, v primerjavi z 2024 je bila višja za 55.000 evrov. Sledi Gorenjska, kjer je srednja cena znašala 412.000 evrov oziroma 62.000 evrov več kot leto prej, in območje severne okolice Ljubljane, kjer je bila 350.000 evrov, v primerjavi z letom prej je višja za 20.000 evrov. Med najdražjimi območji sta tudi Obala, kjer je srednja cena znašala 329.000 evrov in se je zvišala za 21.000 evrov, ter Kranj z okolico, kjer je srednja cena znašala 320.000 evrov, kar je 32.000 evrov več kot leto prej.
Ceno narekuje tudi lokacija. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so bile tako v Ljubljani v povprečju 3,6-krat višje kot v Posavju, cene stanovanjskih hiš pa 6,1-krat višje kot na območju Haloz. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so bile v Ljubljani v povprečju več kot 32-krat višje kot v Prekmurju, kjer so praviloma najnižje.
