Izvolitev Zorana Stevanovića, prvaka stranke Resni.ca, za predsednika DZ je presedan v zgodovini parlamentarizma. Ne gre (le) za to, da je Stevanović predsednik najmanjše parlamentarne stranke in/ali poslanski novinec, v prvi vrsti govorimo o njegovem političnem profilu in ozadju, ko ga primerjamo z dosedanjimi prvimi možmi in damo hrama demokracije. Politični uličar Stevanović, nekdanji policist, ki se je afirmiral na protikovidnih protestih pod tretjo Janševo vlado na valu antivakserstva, nezadovoljstva in jeze, je predstavnik populizma, ki gradi na retoričnem izrekanju proti establišmentu, elitam, v resnici (!) pa je prevodnik neoliberalne agende, v kateri je slogan "moč ljudem" močno zaigran. Po političnem nastopu prepričljivi in na svoj način karizmatični Stevanović je politik evroskeptične, suverenistične in iliberalne linije, s katerim se Slovenija po nosilcih politične moči premika v smer vzhodnoevropskih držav, ki jih je val populizma, cepljenega (!) z odmerkom retradicionalizacije družbe, preplavil že pred časom. Predvsem pa 44-letni Jeseničan na funkcijo stopa z nahrbtnikom preteklih ravnanj, pri katerih ne govorimo o politični spornosti, ampak so bila navzkriž z zakonom in je bil zanje tudi obsojen. Vzpon na mesto drugega človeka v državi (po funkciji) je tudi v tem smislu brez primere.
Resni.ca je po formatu/genezi še najbližje Jelinčičevi SNS, katere član je bil do leta 2018. A četudi je bil Zmago Jelinčič znamenit po svojem ceniku, se niti v sanjah ni prebil blizu vrhu DZ ali vlade. Tudi tu se kaže nova politična realnost. Operacija Stevanović na čelu DZ, ki jo je Janša organiziral za dimno zaveso sesuvanja legitimnosti volitev, s čimer je zakrival svoj vnovični poraz, je razkrila tisto, kar se je vedelo že nekaj časa. Da torej seže politična (skrajna) desnica po marčevskih volitvah do 48 glasov in da Vrtovec in Logar kot zvesta praporščaka Janševe politike Stevanovića v "tretji blok" formatirata le za potrebe nove JJ-vlade. Stevanović lahko naposled sname masko trojanskega konja in oddeponira izjavo, s katero so on in soborci pred javnostjo mahali, češ da ne gredo z Janšo. Tudi če Resni.ca na koncu formalno ne bo del koalicije, je njena vloga jasna. (Po)volilni manevri, ki so jih odigrali na desni, so bili programirani. V vsakem primeru bodoča desnosredinska formacija na oblasti s Stevanovićem dobiva element nepredvidljivosti, četudi se zdi vrv, s katero so ga privezali nase, torej s foteljem šefa DZ, močna za štiri leta vladanja. Janše ne moti Stevanovićeva proruska drža, a saj ga tudi pri Orbanu ni, kajne.
Stevanović ne more biti več presenečenje
Aprilski petek v DZ končuje neko obdobje v slovenski politiki. Bučar se lahko obrača v grobu, ko gleda, v kakšen semenj se je spremenil parlament, v kakšno močvirje ozkih interesov in razpada osnovnih standardov politične kulture se je vse skupaj spridilo. Ob njem pa morda še Pučnik, ko zre na svoje nekdanje politične kolege, ki so s perfidno trgovino za projekt JJ 4.0 omogočili, da se je iz prvega političnega "kinder jajčka" novega mandata "izvalil" Zoran Stevanović. Ampak je to res še presenečenje? Srečno, Slovenija, je rekel novi šef DZ. Za zoro vedno pade mrak. Nervozna politična levica, ki je le spregledala, da je igre konec, se lahko naslednja leta mar sprašuje: kaj vse so z rekordno večino naredili narobe, da so na oblast vrnili danes veliko bolj radikalno in populistično desnico.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
