Izotopska analiza 148 vzorcev svinjine je pokazala, da je 79 odstotkov vzorcev označenih z napačnim poreklom.
Skoraj 80 odstotkov svinjine, ki se je prodajala kot slovenska, to v resnici ni bila – kaže raziskava Instituta Jožef Stefan. Gre za pilotno študijo, a rezultati odpirajo resna vprašanja o sledljivosti mesa in učinkovitosti nadzora v prehranski verigi. Kaj se dogaja na trgu in kje nastajajo največje vrzeli?
V članku izveste še:
kako je bila raziskava izvedena in zakaj rezultatov ni mogoče neposredno posploševati,
kje v verigi – od kmeta do trgovine – naj bi se pojavljale največje nepravilnosti,
zakaj obstoječi nadzor z masnimi bilancami pogosto ne zadostuje,
ali bi lahko izotopske in genetske metode postale ključ za učinkovitejši nadzor,
zakaj rejci opozarjajo na nepregleden trg in majhno samooskrbo,
koliko mesa slovenskih prašičev konča na policah,
kako nizke odkupne cene vplivajo na domače kmete,
kaj o označevanju porekla pravijo v predelovalni industriji,
kakšna je razlika med oznakama 3SI in 4SI.
V članku izveste še:
kako je bila raziskava izvedena in zakaj rezultatov ni mogoče neposredno posploševati,
kje v verigi – od kmeta do trgovine – naj bi se pojavljale največje nepravilnosti,
zakaj obstoječi nadzor z masnimi bilancami pogosto ne zadostuje,
ali bi lahko izotopske in genetske metode postale ključ za učinkovitejši nadzor,
zakaj rejci opozarjajo na nepregleden trg in majhno samooskrbo,
koliko mesa slovenskih prašičev konča na policah,
kako nizke odkupne cene vplivajo na domače kmete,
kaj o označevanju porekla pravijo v predelovalni industriji,
kakšna je razlika med oznakama 3SI in 4SI.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
