Savdijski naftni uradniki pospešeno ocenjujejo, kako visoko lahko zrastejo cene nafte, če sprte strani vojne v Iranu in motenj v oskrbi z energijo ne bodo kmalu končale. Zaključki kažejo na izjemno zaskrbljujočo sliko, poroča Wall Street Journal. Osnovni scenarij več naftnih strokovnjakov iz največje zalivske proizvajalke kaže, da bi cene do konca aprila lahko presegle 180 dolarjev za sodček.
Čeprav takšen scenarij na prvi pogled prinaša ogromne dobičke za kraljevino, ki še vedno močno sloni na naftnih prihodkih, bi tako visoke cene prinesle hude dolgoročne posledice. Potrošniki bi drastično zmanjšali porabo nafte in spremenili svoje navade. Poleg tega bi takšen skok cen povzročil globalno recesijo, kar bi dodatno oklestilo povpraševanje. Savdska Arabija hkrati tvega, da jo mednarodna skupnost označi za vojnega dobičkarja v konfliktu, ki ga ni začela.
"Savdska Arabija načelno ne mara nenadnih skokov cen nafte, saj to dolgoročno ustvarja nestabilnost na trgu," pojasnjuje Umer Karim, analitik savdske zunanje politike in geopolitike iz Centra za raziskave in islamske študije kralja Faisala. Dodaja, da Savdijci iščejo predvsem relativno zmerno rast cen ob hkratnem ohranjanju stabilnega tržnega deleža. Državna naftna družba Saudi Aramco, ki vodi proizvodnjo, prodajo in določanje cen, situacije ne komentira.
Napad na ključno infrastrukturo viša cene
Cene nafte rastejo predvsem zaradi nedavnih napadov na energetsko infrastrukturo. Teheran je v odgovor na izraelski napad na iransko plinsko polje Južni Pars napadel objekte v katarskem energetskem središču Ras Laffan in drugo zalivsko infrastrukturo. Tarča napadov so bili tudi savdski objekti v Yanbuju, kjer se nahaja ključni terminal naftovoda na Rdečem morju. Ta omogoča transport surove nafte mimo ranljivega Hormuškega preliva.
Iran hkrati nadaljuje z napadi na ladje v Zalivu. S tem skoraj v celoti zapira preliv, skozi katerega potuje petina vseh svetovnih pošiljk nafte. Napadi so ceno za sodček severnomorske nafte brent potisnili vse do 119 dolarjev, preden se je trg nekoliko umiril. Najvišja zgodovinska cena iz julija 2008 sicer znaša 146,08 dolarja. Analitiki energetske svetovalne družbe Wood Mackenzie ob tem opozarjajo, da cena 200 dolarjev za sodček do leta 2026 sploh ni nemogoča.
Terminske pogodbe v Zalivu, vezane na omansko surovo nafto, hitro odražajo lokalne motnje in presegajo 166 dolarjev za sodček. Omanska nafta predstavlja referenčno točko za večji del nafte bližnjevzhodnih proizvajalcev. Nekateri savdski kupci zaradi izjemne nestabilnosti oklevajo pri uporabi te referenčne vrednosti, vendar Aramco vztraja, da ta realno odraža ponudbo na trgu.
Bliža se meja, ki uničuje povpraševanje
Vojna je z globalnega trga že umaknila milijone sodčkov nafte, cene pa so od začetka spopadov zrasle za približno polovico. Analitiki družbe Saudi Aramco morajo pravočasno oceniti smer trga, saj morajo v začetku aprila objaviti uradne prodajne cene. Surovo nafto lahko azijski kupci preko pristanišč na Rdečem morju že kupujejo za okoli 125 dolarjev na sodček. Uradniki opozarjajo, da bodo fizična pomanjkanja kmalu postala še bolj izrazita, kar bi cene lahko dvignilo na 138 do 140 dolarjev.
Če motnje v oskrbi ostanejo in Hormuški preliv ostane zaprt, savdski uradniki pričakujejo, da bodo cene do sredine aprila dosegle 150 dolarjev, v naslednjih tednih pa celo 180 dolarjev. Tudi trgovci z nafto stavijo na znatno višje cene. Rebecca Babin, višja trgovka z energenti pri CIBC Private Wealth, opozarja, da trg ne pričakuje hitre rešitve konflikta. "Ne mislim, da je cena 150 dolarjev nerealna za čez en mesec. Če govorimo o juniju, pa lahko pridemo tudi do 180 dolarjev," pojasnjuje.
Proizvajalci energije zdaj mrzlično ugotavljajo, kje leži meja, pri kateri bodo kupci začeli zmanjševati porabo. Pri ceni 150 dolarjev za sodček analitiki pričakujejo, da bodo Američani začeli uporabljati javni prevoz, delati od doma in spreminjati dopustniške načrte. Zmanjšanje povpraševanja bo najprej udarilo energetsko revnejše države v Aziji in Evropi. Rastoči stroški uvoza nafte v teh regijah krepijo inflacijo in obrestne mere, kar na koncu upočasni njihova gospodarstva.
Analitiki opozarjajo, da bo vztrajna rast cen na koncu prizadela tudi ZDA. Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell poudarja, da trajno visoke cene energije močno krepijo inflacijske pritiske in zavirajo gospodarsko rast, kar neizogibno vodi v zmanjšanje potrošnje in zaposlovanja.
