Govor, ki je spremenil vse: Putin je pred 19 leti napovedal vojno v Ukrajini

Ruski predsednik je leta 2007 Zahodu poslal jasno opozorilo o širitvi Nata, ki so ga mnogi spregledali, danes pa ga analitiki vidijo kot napoved imperializma.

Ruski predsednik Vladimir Putin pred 19 leti v Münchnu
Ruski predsednik Vladimir Putin pred 19 leti v Münchnu
Reuters
Datum 10. februar 2026 08:14
Čas branja 3 min

V bavarski prestolnici vsako leto poteka tradicionalna Münchenska varnostna konferenca, ki velja za najpomembnejši forum za razprave o globalni varnostni politiki. Čeprav se tam zbirajo voditelji z vsega sveta, pa morda izstopa govor iz leta 2007. Takrat je ruski predsednik Vladimir Putin s svojim nastopom šokiral Zahod in temeljito pretresel takratno enopolarno svetovno ureditev.

Do tistega trenutka je Zahod Putina dojemal kot relativno kooperativnega partnerja. 10. februarja 2007 pa je stopil na oder in ostro kritiziral prevlado Združenih držav Amerike. Omenil je širitev zveze Nato proti vzhodu in iranski jedrski program ter jasno nakazal, da Rusija ne bo več sprejemala podrejene vloge v svetovni politiki. Danes ta govor mnogi analitiki razumejo kot prelomnico, ki je vodila do kasnejših konfliktov.

Napoved nove hladne vojne

Putin je v svojem govoru prvič jasno definiral ruske zunanjepolitične cilje in dal vedeti, da bo Moskva aktivno branila svoje interese. Njegove besede so v dvorani povzročile nemir. Udeleženci in mediji so takoj začeli govoriti o nevarnosti nove hladne vojne. Kritiki danes v teh besedah vidijo jasno napoved ruskih imperialističnih teženj, ki so se leto kasneje manifestirale v Gruziji, vrhunec pa dosegle z invazijo na Ukrajino.

Po drugi strani Kremelj ta govor interpretira kot pravočasno opozorilo Zahodu. Trdijo, da Rusija ne tolerira zahodnih hegemonističnih teženj in da sta Nato ter Evropska unija to opozorilo ignorirala, kar je po njihovem mnenju privedlo do vojne v Ukrajini. Putin je kritiziral monopolistično prevlado ZDA in njihovo uporabo sile, kar po njegovem mnenju nikomur ne zagotavlja varnosti in spodbuja oboroževalno tekmo.

Spor okoli širitve zavezništva

Ruski predsednik je citiral Manfreda Wörnerja, nekdanjega generalnega sekretarja Nata, ki je leta 1990 dejal, da se zavezništvo ne bo širilo na vzhod. Putin je vprašal prisotne, kje so zdaj ta zagotovila. Moskva vztraja, da je Mihail Gorbačov dovolil združitev Nemčije le pod pogojem, da se Nato ne bo širil v vzhodni blok. Tudi po začetku invazije na Ukrajino je Putin ponovil zahtevo, da se mora Nato vrniti k mejam iz leta 1990.

Poleg širitve zavezništva je Putin obsodil ameriške načrte za postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi. Ko so Američani pojasnili, da ščit v Poljski in Češki služi obrambi pred Severno Korejo, je Putin to zavrnil kot nesmiselno in v nasprotju z zakoni balistike. Novembra istega leta je napovedal zamrznitev Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi.

Zahodni voditelji leta 2007 govora niso prepoznali kot neposredne grožnje ali napovedi vojne, čeprav nekateri politologi menijo, da je šlo za najbolj eksplicitno opozorilo, da Rusija širitev Nata dojema kot grožnjo svoji nacionalni varnosti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
28%
212 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
21%
158 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
19%
138 glasov
Ne, zakaj pa?
22%
166 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
9%
70 glasov
Skupaj glasov: 744