Vrhovno sodišče je na ustavno sodišče poslalo zahtevo za ustavno presojo dela Šutarjevega zakona. Gre za določbe, s katerimi so posegli v zakon o kazenskem postopku in omogočili podaljšanje pripora z dveh na največ tri leta. Na vrhovnem sodišču menijo, da so nove določbe zakona o kazenskem postopku lahko v neskladju s tremi členi ustave, ki zagotavljajo pravico do pravnega varstva, domnevo nedolžnosti in opredeljujejo pristojnost vrhovnega sodišča.
V ustavno presojo tako pošiljajo 5., 6. in 7. člen Šutarjevega zakona, s katerimi je zakonodajalec spremenil več členov zakona o kazenskem postopku in med drugim določil, da se lahko v postopkih za kaznivo dejanje, za katero je po zakonu predpisana kazen zapora osem ali več let, pripor podaljša za največ eno leto tako, tako da lahko traja največ tri leta. Zakon o kazenskem postopku sicer določa, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti. Če v tem roku obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, pa se pripor odpravi in se obtoženec izpusti, razen če vrhovno sodišče odloči drugače.
Kot so za STA navedli na vrhovnem sodišču, so se za zahtevo na oceno ustavnosti odločili v zadevi, v kateri je bil podan predlog za podaljšanje pripora po Šutarjevem zakonu, torej z dveh na tri leta. Potrdili so tudi, da je zadeva povezana s sojenjem v primeru smrti otroka, ki je umrl v razgretem avtomobilu v Svetem Lovrencu pri Preboldu. V Večeru smo decembra poročali, da je sodišče v tej zadevi odpravilo pripor obdolženima, saj sta od vložitve obtožnice minili dve leti. Tožilec je sicer predlagal, da se obtoženima pripor podaljša še za eno leto in se pri tem skliceval na Šutarjev zakon, a vrhovno sodišče, kot smo takrat poročali, predlogu tožilca ni sledilo. Na vrhovnem sodišču pa so za STA denas pojasnili, da so postopek prekinili in se torej obrnili na ustavno sodišče.
