Ste se odrekli mesu in mastni hrani, zdravnik pa vas je na sistematskem pregledu vseeno šokiral z novico o povišanem holesterolu? Verjemite, niste edini. Čeprav rastlinska prehrana sama po sebi ne vsebuje prehranskega holesterola, to še ne pomeni, da so vegani in vegetarijanci popolnoma imuni na težave z ožiljem in srcem.
Na raven maščob v krvi namreč ne vpliva zgolj to, kar imamo na krožniku, temveč zapleten splet dejavnikov, ki vključujejo naše gene, količino gibanja in predvsem kakovost živil, ki jih vsakodnevno izbiramo. Raziskave sicer potrjujejo, da lahko veganska prehrana zmanjša tveganje za bolezni srca in diabetes tipa 2, vendar le pod pogojem, da je jedilnik pravilno sestavljen. Če zgolj izločimo meso, a ga nadomestimo z napačnimi živili, lahko dosežemo ravno nasproten učinek.
Pasti industrijske "zdrave" hrane
Veliko težavo v sodobni prehrani predstavljajo industrijsko predelani veganski izdelki. Čeprav jih na policah trgovin pogosto najdemo pod oznako "zdravo", so ti izdelki lahko polni skritih sladkorjev, transmaščob in različnih aditivov. Številni veganski siri, namazi in hitra hrana se pripravljajo s kokosovim ali palmovim oljem. Ti dve maščobi sta bogati z nasičenimi maščobnimi kislinami, ki lahko občutno dvignejo raven LDL oziroma "slabega" holesterola, če jih uživamo preveč pogosto.
Podobno velja za prehrano, v kateri prevladujejo ocvrta hrana, veganske sladice in slani prigrizki, ki lahko vsebujejo delno hidrogenirana olja. Ta vrsta maščobe dokazano negativno vpliva na zdravje krvnih žil. Tudi rafinirani ogljikovi hidrati in dodani sladkorji niso nedolžni; njihov presežek se v telesu pretvori v maščobo, kar posledično dviguje raven holesterola.
Genetika in življenjski slog
Pri določenem delu populacije pa vzrok sploh ne tiči v hladilniku, temveč v genetiki. Družinska hiperholesterolemija je motnja, pri kateri telo slabše uravnava holesterol, ne glede na to, kako strogo dieto imate. Dodatno tveganje predstavlja sedeč način življenja. Redna telesna aktivnost je nujna za dvig ravni HDL, "dobrega" holesterola, ki pomaga čistiti žile in ščiti srce.
Naši najmočnejši zavezniki nepredelana, celovita živila. Namesto po industrijskih nadomestkih raje posezite po svežem sadju, zelenjavi, stročnicah, oreščkih in semenih. Pri maščobah bodite pametni: dajte prednost kakovostnemu olivnemu olju, avokadu in lanenim semenom, medtem ko bodite pri kokosovem olju zmerni.
Ne pozabite niti na gibanje, strokovnjaki priporočajo vsaj 150 minut zmerne telesne aktivnosti tedensko. Če k temu dodate še opustitev kajenja in omejitev alkohola, boste svojemu srcu naredili največjo uslugo. Uravnotežena prehrana in aktiven življenjski slog sta namreč še vedno najboljša recepta za dolgoročno zdravje.
